V EU je bilo lani samozaposlenih 2,06 milijona mladih med 20 in 29 letom, Slovenija jih je imela 7.600. Slovaška vodi z 12,2 odstotka, Slovenija pa po absolutnih številkah sodi v spodnjo tretjino. Da je inovacijsko-investicijski cikel v slovenskih podjetjih na zelo nizki ravni, pa je letos opozorila tudi GZS.
Podatki Eurostata so bili objavljeni na Svetovni dan kreativnosti in inovativnosti. Skupna številka za EU predstavlja 7,9 odstotka vseh samozaposlenih med 20 in 64 letom.
Slovaška vodi, Irska zadnja
Med državami EU so največji delež mladih podjetnikov med vsemi samozaposlenimi beležile Slovaška z 12,2 odstotka, Malta z 10,5 odstotka in Romunija z 10,3 odstotka. Najnižje deleže so imele Irska s 5,1 odstotka, Bolgarija s 5,3 odstotka in Španija s 5,9 odstotka.
Po absolutnem številu pa prednjačijo največje države. Italija ima 346.900 mladih samozaposlenih, Francija 344.000, Poljska 266.200 in Nemčija 194.900. Grčija, čeprav manjša ekonomija, beleži 61.000 mladih samozaposlenih, Romunija 82.200, Slovaška pa 46.500.
Slovenija je s 7.600 mladimi samozaposlenimi med manjšimi državami, primerljiva z Estonijo s 4.400, Ciprom s 3.800 in Latvijo z 10.700. A ostaja pod pričakovano ravnjo glede na velikost trga dela in stopnjo razvitosti ekonomije.
Zaposlenost mladih v EU na desetletnem vzponu
Stopnja zaposlenosti mladih med 20 in 29 leti je v EU leta 2025 znašala 65,6 odstotka, kar je za 6,3 odstotne točke več kot leta 2015. To je najvišja raven v zadnjem desetletju. Na vrhu sta Nizozemska z 84,0 odstotka in Malta z 82,1 odstotka, sledita Nemčija s 77,0 odstotka in Avstrija. Na repu lestvice je Italija s 47,6 odstotka, sledita Romunija s 52,0 odstotka in Bolgarija s 52,7 odstotka.
Visoka stopnja zaposlenosti mladih ni nujno v korelaciji z visokim deležem samozaposlenih. Nizozemska ima visoko zaposlenost mladih, a med njimi relativno nizek delež samozaposlenih. Slovaška ima nižjo zaposlenost, a najvišji delež mladih podjetnikov. Samozaposlitev pogosto nastopi tam, kjer je trg dela manj likviden ali kjer so regulatorna okolja bolj naklonjenja podjetništvu.
Strukturni izziv mladega podjetništva pri nas
Slovenija se sooča z dvema vzporednima izzivoma. Visok delež mladih se zaposluje v javnem sektorju, ki nudi varnost in predvidljive plače, a ne spodbuja podjetniških tveganj. Prav tako ostaja nerazvit ekosistem za mlade podjetnike v primerjavi z nordijskimi državami ali Nizozemsko.
GZS je v pomladanski napovedi za leto 2026 opozorila, da inovacijsko-investicijski cikel podjetij ostaja na zelo nizki ravni in da Slovenija ne izkorišča potenciala za razvoj podjetij z višjo dodano vrednostjo. Samozaposlitev med mladimi je neposreden kazalnik tega, koliko mladi prevzemajo podjetniška tveganja in verjamejo v lasten produkt ali storitev.
Spodbujanje mladega podjetništva ostaja sistemski izziv. SPS je v letošnjem letu razpisal več instrumentov za mlade podjetnike, med njimi garancije in mikrokredite, a dejanska sprememba kulture zahteva dolgoročne spodbude od izobraževalnega sistema naprej.
Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) in OZN sta Svetovni dan kreativnosti in inovativnosti (21. april) vzpostavili leta 2002. Cilj je ozaveščanje o vlogi kreativnosti pri človekovem razvoju in gospodarski rasti.
