7 odstotkov manj njiv in za polovico več vode: pridelki žit manjši za do 30 odstotkov

Lani so v Sloveniji namakali 3.803 hektarje kmetijskih zemljišč in za to porabili 4,7 milijona kubičnih metrov vode. To je za 47 odstotkov več kot leto prej, čeprav so namakali 7 odstotkov manj površin. Manj njiv, bistveno več vode na namakanem hektarju. V tej razliki se skriva zgodba o tem, kakšna je bila suša leta 2025.

Skupna poraba vode za namakanje je v letu 2025 znašala 4,7 milijona kubičnih metrov, kar je za 47 odstotkov več kot leta 2024. Slovenija je torej namakala manj hektarjev, a za skoro polovico povečala porabo vode. Na namakanem hektarju je bilo porabljene bistveno več vode kot leto prej, kažejo podatki statističnega urada.

Razlog je suša. Po podatkih ARSO je bila tretja ekstremna suša v zadnjih šestih letih. V marcu in aprilu 2025 je na vzhodu države padla le polovica običajnih padavin, nekatere reke so imele aprila zgodovinsko nizke pretoke. Specialist za poljedelstvo Boštjan Ferenčak s Kmetijsko gozdarskega zavoda v Murski Soboti je za 24ur ocenil, da bodo pridelki žit ponekod manjši za 20 do 30 odstotkov, tudi če bi v prihodnjih tednih padel dež. Škoda zaradi suše je v Sloveniji na letni ravni večkrat presegala 100 milijonov evrov, opozarja ARSO.

V strukturi namakanih površin je ena kategorija izstopala: namakana površina rastlinjakov, vinogradov in trajnih travnikov se je zmanjšala z 629 na 87 hektarjev, torej za 86 odstotkov. SURS tega padca ne pojasnjuje, zato vzroka ni mogoče potrditi. Možne razlage so tri: prestrukturiranje pridelave, opuščanje posameznih površin ali sprememba v metodologiji poročanja. Vsaka od teh razlag ima drugačne posledice za oceno stanja v sektorju.

Tretji podatek zadeva vir vode. Poraba podzemnih vodnih virov za namakanje je v primerjavi z letom 2024 narasla za 83 odstotkov, na 1,1 milijona kubičnih metrov. Površinske vode so sicer še vedno prevladujoč vir, tri četrtine vse porabljene vode, a najhitrejša rast prihaja iz podtalnice.

Slovenija svojo pitno vodo v veliki meri črpa iz podtalnice. Ko se kmetijstvo in oskrba s pitno vodo napajata iz istih virov, med njima nastaja pritisk, ki v sušnih obdobjih postane konkreten problem. Po podatkih ARSO so številne občine v letu 2025 že sprejemale ukrepe za varčevanje s pitno vodo.

Napovedi za poletje 2026 niso vzpodbudne: evropski center ECMWF napoveduje nad Slovenijo temperaturna odstopanja do dve stopinji Celzija nad dolgoletnim povprečjem, z možnostjo daljših sušnih obdobij.