Največji investicijski cikel od povojne industrializacije se odvija pred očmi Evrope, brez nje. Pet ameriških tehnoloških podjetij bo letos za infrastrukturo umetne inteligence namenilo do 725 milijard dolarjev, skoraj štirikrat več kot leta 2024. Goldman Sachs ocenjuje, da bodo globalne naložbe v tem sektorju do leta 2031 dosegle 7,6 bilijona dolarjev. A po podatkih PwC-jeve ankete med 4.454 direktorji v 95 državah 56 odstotkov za zdaj ne beleži nobenega finančnega učinka umetne inteligence. Nobene rasti prihodkov, nobenih prihrankov. Samo eden od osmih poroča oboje.
Neskladje med obsegom vlaganj in skromnostjo donosov bi moralo vzbuditi previdnost. Namesto tega ga vodilni v industriji zagovarjajo z argumentom, da je zgodnja neučinkovitost naravna spremljevalka vsakega velikega tehnološkega premika.
Jeff Bezos, ustanovitelj Amazona, je v intervjuju za CNBC primerjal sedanje navdušenje z biotehnološko mrzlico v devetdesetih letih prejšnjega stoletja: investitorji so takrat izgubili veliko denarja, a svet je obdržal zdravila, ki rešujejo življenja. Umetno inteligenco je primerjal z buldožerjem, ki zamenjuje lopato. Kdor ga dobi v roke, naj se veseli, ne boji, je svetoval. Na enako stavo računa Amazon, ki samo letos za infrastrukturo namenja 200 milijard dolarjev.
Sundar Pichai, prvi mož Googla, je na letni razvijalski konferenci razglasil začetek tako imenovane agentične ere Googlovega sistema Gemini, ki ima 900 milijonov mesečnih uporabnikov. Dnevni zahtevki so se v enem letu povečali sedemkrat. Alphabet bo letos v infrastrukturo vložil do 190 milijard dolarjev, Microsoft ravno toliko, Meta do 145 milijard. A sam Pichai je dejal, da morajo ljudem zdaj pokazati vrednost v izdelkih, ki jih uporabljajo vsak dan.
| TEKMA V UMETNI INTELIGENCI: KDO GRADI, KDO GLEDA | |||
|---|---|---|---|
| PRIMERJAVA KLJUČNIH KAZALNIKOV | |||
| Kazalnik | ZDA | Kitajska | Evropa |
| Capex big tech 2026 (mrd USD) | 725 | n/p | 200* |
| Tvegani kapital za UI letno (mrd USD) | 60-70 | n/p | 7-8 |
| Temeljni modeli UI | 40 | 15 | 3 |
| Delež novih patentov za UI | 70 % | 14 % | 3 % |
| Delež glob. računske zmogljivosti za UI | več kot 50 % | n/p | manj kot 5 % |
| Delež svetovnih podatkovnih centrov | ~40 % | ~20 % | 16 % |
| Lider.si | Viri: Goldman Sachs, Euronews, OECD, Dealroom, EK | *cilj EK, ne realizirana poraba | |||
Satya Nadella, direktor Microsofta, je opozoril, da bo značilen znak balona, če bo industrija govorila le o tehnoloških podjetjih, ne pa o tem, kdo dejansko uporablja njihove izdelke. Raziskava MIT je pokazala, da 95 odstotkov pilotnih projektov generativne umetne inteligence v podjetjih propade. Direktorji so v PwC-jevi anketi kot glavno skrb navedli, ali se preobražajo dovolj hitro: 42 odstotkov jih je to uvrstilo na prvo mesto, daleč pred vse druge izzive.
Arthur Mensch, direktor francoskega Mistrala, edinega evropskega podjetja, ki v večjem obsegu razvija lastne temeljne modele umetne inteligence, je pred komisijo francoske nacionalne skupščine izjavil, da ima Evropa dve leti časa, da zgradi lastno infrastrukturo. Če tega ne stori, bo postala vazalna država. Tisti, ki nadzoruje čipe in ima dostop do energije, ta zmaga, je pojasnil.
Evropska unija za umetno inteligenco porabi približno 130 milijard evrov letno, manj od polovice ameriške porabe. Tvegani kapital za umetno inteligenco v EU znaša 7 do 8 milijard dolarjev letno, v Združenih državah 60 do 70 milijard. V poznih fazah financiranja je razmerje ena proti devet. Več kot polovica poznih investicij v evropske startupe prihaja iz tujine, predvsem iz Amerike. Poročilo platforme Dealroom povzame stanje v enem stavku: Evropa startupe zraste, Amerika jih prevzame.
Evropa gosti 16 odstotkov svetovnih podatkovnih centrov, a ima manj kot pet odstotkov globalne računske zmogljivosti za umetno inteligenco. Zgolj tri odstotki novih patentov v tem sektorju prihajajo iz Evrope. Iz Amerike jih prihaja 70 odstotkov. Združene države so ustvarile 40 temeljnih modelov umetne inteligence, Kitajska 15, celotna Evropa tri.
Evropska komisija želi mobilizirati 200 milijard evrov za infrastrukturo umetne inteligence, a samo pet ameriških podjetij bo letos namenilo skoraj štirikrat toliko. Cene energije položaj še zaostrujejo: podatkovni centri že porabljajo dva odstotka celotne globalne elektrike, investitorji pa se obračajo stran od Evrope, ker so stroški gradnje previsoki. Chris Seiple iz podjetja Wood Mackenzie je za CNBC ocenil, da je razmerje med obsegom gradnje v Ameriki in v Evropi približno sto proti ena.
V prvih šestih mesecih leta 2025 je bilo skoraj 78.000 odpuščanj v tehnološkem sektorju v Združenih državah neposredno pripisanih umetni inteligenci. V prvih dveh mesecih leta 2026 je bilo ukinjenih nadaljnjih 32.000 mest. Amazon je odpustil 14.000 korporativnih zaposlenih z utemeljitvijo, da umetna inteligenca omogoča vitkejše strukture. Workday je zmanjšal delovno silo za 8,5 odstotka, da bi sredstva preusmeril v razvoj umetne inteligence. Delavci, ki bi po Bezosovih besedah morali biti srečni, so praviloma tisti, ki izgubljajo delo.
Za evropske države, vključno s Slovenijo, ki nima niti lastnega temeljnega modela niti večjega podatkovnega centra za umetno inteligenco, to pomeni eno: če se bo investicijski cikel nadaljeval s sedanjim tempom, bo Evropa plačevala za uporabo infrastrukture, ki jo je zgradil nekdo drug. Ob tem pa ne bo imela niti pogajalske moči niti tehnološke suverenosti, da bi pogoje te uporabe sooblikovala.
Goldman Sachs za obdobje do leta 2031 napoveduje 7,6 bilijona dolarjev naložb v umetno inteligenco. Edino vprašanje, na katero Evropa za zdaj nima odgovora, je, koliko od tega bilijona bo njenega.
