Evropski parlament je ta teden podaljšal mandat posebnega odbora za stanovanjsko krizo (HOUS) do januarja 2027, hkrati pa objavil obsežno študijo, ki postavlja pod vprašaj eno ključnih izhodišč evropske stanovanjske politike. Poročilo namreč ugotavlja, da lažji dostop do financiranja sam po sebi ne izboljšuje dostopnosti stanovanj. Na trgih, kjer je ponudba omejena, dodatni kapital praviloma predvsem zviša cene nepremičnin.
Študijo je za odbor HOUS pripravila belgijska Univerza KU Leuven. Avtorji ugotavljajo, da so institucionalni vlagatelji in veliki najemodajalci po finančni krizi leta 2008 občutno povečali svojo prisotnost na evropskem stanovanjskem trgu, čeprav njihov delež v celotnem stanovanjskem fondu ostaja razmeroma majhen.
Pri kotiranih nepremičninskih družbah se je razmerje med vrednostjo nepremičninskih sredstev in prihodki od najemnin med letoma 2004 in 2024 povečalo s 5,1 na 11,1, pri nekotiranih družbah pa s 7,6 na 17. Vrednost nepremičnin tako raste precej hitreje od prihodkov, ki jih ustvarjajo z oddajanjem, vlagatelji pa vse bolj računajo na rast cen nepremičnin in manj na dolgoročne prihodke od najemnin. Stanovanja tako vse bolj postajajo naložbeni razred in vse manj prostor za bivanje.
Slovenija je v poročilu navedena kot eden odpornejših trgov, saj institucionalni vlagatelji pri nas nimajo tako pomembne vloge kot v Köbenhavnu, Berlinu ali Barceloni. Glavni razlog je razpršena lastniška struktura stanovanjskega fonda, zaradi katere je oblikovanje velikih portfeljev bistveno težje.
To pa še ne pomeni, da slovenski trg nima težav. Podatki, o katerih smo na Liderju že poročali, kažejo, da so se cene stanovanj letos zvišale za 9,3 odstotka, prodaja novogradenj pa se je zmanjšala za kar 48 odstotkov. Hkrati so najemnine med redkimi v Evropski uniji, ki so se znižale. Slovenija torej nima tako izrazite financializacije stanovanjskega trga kot nekatere zahodnoevropske države, vendar se sooča s podobnimi posledicami, slabšo dostopnostjo stanovanj, pomanjkanjem novogradenj in vse večjim razkorakom med cenami nepremičnin ter prihodki prebivalstva.
| FINANCIALIZACIJA STANOVANJ V EU: RAST VREDNOSTI NEPREMIČNINSKIH PORTFELJEV | ||
|---|---|---|
| Vrsta vlagatelja | Začetno obdobje | 2024 |
| Kotirane nepremičninske družbe | 5,1 (2004) | 11,1 (+118 %) |
| Nekotirane nepremičninske družbe | 7,6 (2014) | 17,0 (+124 %) |
Kazalnik prikazuje razmerje med vrednostjo nepremičninskih sredstev in prihodki od najemnin. Višja vrednost pomeni večjo odvisnost od rasti cen nepremičnin in manj od prihodkov iz oddajanja. Vir: Evropski parlament, študija KU Leuven (HOUS), julij 2026.
Poročilo vsebuje 15 priporočil za države članice. Med njimi so krepitev pravic najemnikov, omejevanje prenov kot načina izseljevanja najemnikov, več javne in neprofitne stanovanjske gradnje, učinkovitejša uporaba javnih zemljišč ter bolj usklajena evropska stanovanjska politika, ki bi omejila selitev špekulativnega kapitala iz strožje reguliranih na manj regulirane trge.
Preberite več:
Za Slovenijo je posebej pomembno priporočilo o aktivnejši uporabi javnih zemljišč. Država in občine razpolagajo z obsežnimi zemljišči, ki bi jih lahko namenile gradnji dostopnih oziroma neprofitnih stanovanj. Za zdaj takšnega sistema v primerljivem obsegu še nimamo. Ob 48-odstotnem padcu prodaje novogradenj postaja vse bolj očitno, da tako zasebna kot javna gradnja zaostajata za povpraševanjem.
