Rimačev Verne vrača hrvaški državi 89,7 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev in se odpoveduje preostalemu delu subvencij v skupni višini 179,5 milijona evrov, poroča Forbes Hrvatska. Projekt zagrebškega robotaksija, vreden 535 milijonov evrov, bo po novem financiran izključno z zasebnim kapitalom. Uradnega razloga za vračilo podjetje ni navedlo.
Finančni podatki za Rimac Group, holding družbo celotnega Rimačevega ekosistema, kažejo, zakaj je ta odločitev tako tvegana. Holding je v letu 2024 zabeležil 92,7 milijona evrov čiste izgube, po analizi, ki jo je za Lider.si opravila bonitetna hiša CompanyWall. To je skoraj desetkrat več kot leto prej. Izguba ne izvira iz operativnega poslovanja holdinga, ki je ustvaril 13,4 milijona evrov prihodkov, temveč iz deleža v izgubah hčerinskih in povezanih družb: 85,6 milijona evrov iz skupnega podviga Bugatti Rimac in 10,4 milijona evrov iz povezanih družb, kamor sodi Verne. Kapital holdinga je v treh letih padel z 888 na 799 milijonov evrov.
Položaj blagajne je pri tem ključen. Rimac Group je konec leta 2024 imel na bančnih računih 97,6 milijona evrov. Leta 2022, ko so sredstva iz investicijskega kroga D v višini 500 milijonov evrov (ki so ga vodili SoftBank Vision Fund 2 in Goldman Sachs) še polnila blagajno, je ta znesek znašal 351 milijonov. Vračilo 89,7 milijona bi torej požrlo praktično celotno preostalo likvidnost holdinga. Sam Verne je po podatkih companywall.hr v letu 2024 ustvaril 1,64 milijona evrov prihodkov in 22,4 milijona evrov izgube.
| RIMAC GROUP d.o.o., FINANČNI KAZALNIKI 2020-2024 | ||||
|---|---|---|---|---|
| Leto | Celotni prihodki (mio EUR) | Čisti dobiček/izguba (mio EUR) | Kapital (mio EUR) | Zaposleni |
| 2020 | 34,5 | +0,3 | 121,9 | 656 |
| 2021 | 34,0 | -71,8 | 369,6 | 908 |
| 2022 | 12,5 | -18,0 | 888,2 | 92 |
| 2023 | 9,7 | -10,0 | 882,1 | 27 |
| 2024 | 13,4 | -92,7 | 798,6 | 17 |
 Rimac Group d.o.o. (OIB 53943536946), holding družba | Vir: FINA | ||||
Hrvaški Jutarnji list je prvi poročal, da je Rimac že januarja 2026 vlado premierja Andreja Plenkovića obvestil o nameri vračila. To odpira vprašanje, ki ga je zaostril Index.hr: zakaj je ministrstvo za promet marca odobrilo podaljšanje roka projekta do avgusta 2026, če je vedelo, da bo podjetje sredstva vrnilo? Evropska komisija je prav marca izplačala osmo tranšo sredstev za Hrvaško v višini 897 milijonov evrov. Med pogoji za izplačilo je bila tudi verifikacija 60 Rimčevih prototipov robotaksija.
Zgodovina projekta pojasnjuje, zakaj je javnofinančna logika razpadla. Leta 2021 je Rimac ob obisku predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen napovedal floto popolnoma avtonomnih vozil pete stopnje, ki bi brez volana in pedal vozila po zagrebških ulicah že leta 2024. Rok se je premikal: prvotno do marca 2026, nato do avgusta 2026. Vozilo pete stopnje avtonomije, kakršno je predvideval pogoj za dodelitev sredstev, ne obstaja nikjer na svetu. Prvotni partner za tehnologijo avtonomne vožnje je bil izraelski Mobileye, ki ga je Rimac zamenjal s kitajskim Pony.ai v začetku leta 2026.
Aprila je Verne v sodelovanju s Pony.ai in Uberjem na zagrebške ceste poslal deset vozil tipa Arcfox Alpha T5 kitajskega proizvajalca BAIC, opremljenih s Pony.ai-jevo sedmo generacijo sistema avtonomne vožnje. V vozilih so prisotni varnostni operaterji. Podjetje to predstavlja kot prvo komercialno storitev robotaksija v Evropi. Storitev formalno deluje, a s kitajsko tehnologijo, kitajskim vozilom in človeškimi vozniki v kabini namesto obljubljenega evropskega avtonomnega vozila brez volana.
Kako je poročal Forbes Hrvatska, je neuspela predstavitev leta 2024 pred premierjem Plenkovićem postala simbol težav projekta: robotaksi bi se moral na oder pripeljati sam na ukaz prek mobilne aplikacije, a sistem ni deloval. Pri podjetju so pozneje priznali, da so vozilo poskušali upravljati na daljavo iz zakulisja.
Med lastniki Verna so poleg Rimac Groupa še južnokorejski Kia, savdski TASARU Mobility Investments (hčerinska družba suverene premoženjske blagajne PIF), katarski Elaf Auto in Uber, ki je napovedal strateško naložbo ob sklenitvi partnerstva marca 2026. Podjetje je doslej privabilo več kot 200 milijonov evrov zasebnega kapitala v dveh investicijskih rundah.
Teleskop.hr je poročal, da se je premier Plenković začel javno distancirati od projekta, medtem ko je aktivist Josip Juretić vložil kazensko prijavo pri Uradu evropskega javnega tožilca (EPPO) in pri protikorupcijskem uradu OLAF. Prijava naj bi zajemala tako Rimca kot premierja. Vprašanje, ali je šlo pri projektu za neuspel poslovni podvig ali za zavajanje investitorjev, države in javnosti, bo po vsej verjetnosti razreševal nekdo drug kot hrvaška politika.
Za slovenskega bralca je zgodba relevantna zato, ker Porsche, ki ima 20-odstotni delež v Rimac Grupi, sodi v Volkswagnov imperij. Slovensko gospodarstvo je tesno vpeto v avtomobilsko dobaviteljsko verigo, ki se preoblikuje zaradi elektrifikacije. Rimačev primer pa ponuja lekcijo, ki presega avtomobilski sektor: ko so javna sredstva dodeljena za tehnologijo, ki še ne obstaja, in ko se roki večkrat premaknejo brez posledic, je vračilo denarja na koncu zgolj manjše zlo. Alternativa bi bil formalni neuspeh pod povečevalnim steklom evropskih institucij.
