Banka Japonske zadržala obrestno mero pri 0,75 odstotka in napovedala inflacijo blizu 3 odstotkov

foto: Suicasmo, CC BY-SA 4.0, via Wikimedia Commons

Banka Japonske je v torek obrestno mero pustila pri 0,75 odstotka, napoved gospodarske rasti za fiskalno leto 2026 pa prepolovila z enega na 0,5 odstotka. Napoved osnovne inflacije je dvignila z 1,9 na 2,8 odstotka. Glasovanje je bilo 6 proti 3, trije člani odbora so zahtevali takojšnje zvišanje na 1 odstotek. Dan prej je Nikkei 225 zaprl na rekordnih 60.537 točkah.

Shigeto Nagai, vodja japonske ekonomske analize pri Oxford Economics, je za CNBC ocenil, da lahko Japonska letos pričakuje blago stagflacijo, saj so realni razpoložljivi dohodki negativni že dalj časa. Japonsko gospodarstvo je konec leta 2025 za las ušlo tehnični recesiji z revidirano četrtletno rastjo le 0,3 odstotka.

Japonska uvaža 87 odstotkov celotne energetske oskrbe, kar je največ med državami G7. Približno 95 odstotkov surove nafte prihaja z Bližnjega vzhoda, od tega 70 odstotkov skozi Hormuški preliv. Ob cenah nafte nad 100 dolarji za sodček in jenu pri 159 za dolar se uvozni račun povečuje z obeh strani: draga nafta v dolarjih, dragi dolarji v jenih. BOJ je v poročilu zapisal, da bo rast cen surove nafte znižala korporativne dobičke in realne dohodke gospodinjstev.

Letošnji spomladanski plačni pogajalci, tako imenovani šunto, so tretje leto zapored dosegli zvišanja nad 5 odstotki, kar je najdaljši niz od obdobja 1989 do 1991. Toda realne plače so bile negativne skozi celotno leto 2025 in se niso obrnile. Nafta nad 100 dolarji in jen pri 160 grozita, da izničita plačno rast, preden jo zaposleni sploh občutijo.

Višje obrestne mere bi podprle jen in omejile uvoženo inflacijo, toda obenem prizadele posojilno odvisna mala in srednja podjetja ter mlade lastnike hipotek. Ob znižanju bi se jen oslabil in uvožene cene še zvišale. Stefan Angrick, ekonomist pri Moody’s Analytics, je zapisal, da gre za stagflacijski šok, ki inflacijo dviguje, rast pa duši.

Nikkei je marca izgubil 13,1 odstotka, najhujši mesečni padec med vsemi velikimi indeksi. Do 16. aprila je vse izgube iz iranskega šoka nadomestil in zaprl na novem rekordu. V ponedeljek je dosegel 60.537 točk, 2 odstotka nad predvojno ravnijo. Tokijski borzni indeks je letos najboljši med razvitimi trgi, BOJ pa opisuje najšibkejšo gospodarsko rast v zadnjih treh letih.

Japonska vlada je 16. marca začela sproščati 80 milijonov sodčkov nafte iz strateških zalog, kar zadošča za 45 dni domačega povpraševanja. Skupne zaloge znašajo 470 milijonov sodčkov ali 254 dni porabe. BOJ v aprilskem poročilu pričakuje, da se bo inflacija do leta 2028 spustila nazaj proti 2 odstotkoma. Trije člani odbora, ki so glasovali za zvišanje obrestne mere, tej oceni očitno ne verjamejo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji