Bruselj reformira skupno kmetijsko politiko za obdobje 2028-2034. Na mizi so milijarde evrov dohodkovnih podpor, nova merila pravičnosti in prerazporeditev sredstev med državami in kmetijami. Slovenija je na zasedanju Sveta EU nastopila z jasnimi stališči o podpori malim kmetijam, mladim kmetom in nacionalni prožnosti.
Na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo se je ta teden nadaljevala vsebinska razprava o prihodnji skupni kmetijski politiki. Osrednja tema je bila reforma dohodkovnih podpor. Kako jih preoblikovati tako, da bodo bolj pravične, ciljno usmerjene in učinkovite. Slovenija je poudarila, da kmetijstvo zaradi strukturno nižjih dohodkov v primerjavi z drugimi sektorji potrebuje stabilno podporo, ki mora biti usmerjena tja, kjer je dejansko potrebna. Posebej je izpostavila mlade kmete in male kmetije ter zahtevala dovolj prožnosti, da vsaka država pri oblikovanju podpor upošteva svoje nacionalne razmere in posebnosti.
SKP je največja postavka v proračunu EU, v trenutnem finančnem obdobju 2023-2027 obsega okoli 387 milijard evrov. Pri takšnih zneskih se za pogajalsko mizo ne sedijo le ministri, ampak tudi lobisti velikih agrarnih holdingov, izvozno usmerjenih držav in industrijskih kmetij. Slovenija ima okoli 72.000 kmetijskih gospodarstev, od katerih je večina majhnih in strukturno šibkih. V primerjavi s Francijo, Nemčijo ali Poljsko, ki imajo povsem drugačno agrarno strukturo in bistveno večjo pogajalsko težo, Slovenija nastopa iz podrejenega položaja. Fleksibilnost, ki jo zahteva, je za velike kmetijske sile pogosto razumljena kot zahteva po izjemah in ne kot legitimna potreba različnih kmetijskih sistemov znotraj EU.
Gnojila, energenti in stroški, ki ne popuščajo
Drugi sklop razprave je bil posvečen razmeram na kmetijskih trgih. Slovenija je opozorila na pritisk visokih vhodnih stroškov, nestabilnost trgov in odvisnost od uvoza ključnih surovin, predvsem gnojil. Izpostavila je vpliv dragih energentov na konkurenčnost ter dodatna tveganja, ki izhajajo iz motenj v dobavnih verigah in nihanj cen na globalnih trgih.
Nafta Brent je marca 2026 stala 103,13 USD za sod, zemeljski plin TTF pa 52,87 EUR za megavatno uro. Geopolitična negotovost, ki jo vzdržuje vojna v Iranu, se neposredno prenaša na cene energentov in gnojil, te pa na stroške pridelave. Slovenija je pozvala k ciljno usmerjenim ukrepom na ravni EU, tako kratkoročnim kot dolgoročnim, ki bi krepili odpornost sektorja, zagotovili bolj predvidljivo delovanje trga in prispevali k večji prehranski samooskrbi. Konkretnih predlogov ni bilo, kar je na ravni Sveta EU razumljivo.
Gozdni požari so grožnja
Tretja točka zasedanja je bila posvečena vlogi kmetijstva in gozdarstva pri preprečevanju gozdnih požarov. Gozdovi pokrivajo okoli 58 % slovenskega ozemlja, kar je eden najvišjih deležev v EU. V normalnih razmerah je to prednost, v razmerah podnebnih sprememb pa postaja dejavnik tveganja, ki ga dosedanja kmetijska in gozdarska politika ni ustrezno naslovila.
Suše, vetrolomi in napadi podlubnikov so v zadnjih letih že povzročili obsežno škodo v slovenskih gozdovih. Požari so bili doslej redki, a trendi iz južne Evrope kažejo, da se pas požarne ogroženosti pomika proti severu. Slovenija je na zasedanju podprla usklajeno ukrepanje na ravni EU, krepitev nacionalnih zmogljivosti in upoštevanje regionalnih posebnosti. Podprla je tudi nemški poziv k poenostavitvi administrativnih bremen pri beleženju uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Obe stališči sta korektni, a ostajata na ravni splošnih podpor. Sistemska strategija, ki bi gozdove vključila v širši okvir odpornosti na podnebne in tržne šoke, v Sloveniji še čaka na oblikovanje.
