Slovenija bo v naslednjem proračunskem obdobju Evropske unije med letoma 2028 in 2034 v skupni evropski proračun vplačala med osem in devet milijard evrov, iz evropskih programov pa naj bi po trenutnih podatkih dobila pet do šest milijard evrov. To je na posvetu Slovenski regionalni dnevi v Ankaranu povedala ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Monika Kirbiš Rojs. Omenjenih pet do šest milijard zajema sredstva za kohezijsko in kmetijsko politiko ter druge programe unije.
Doslej je Slovenija iz skupne evropske blagajne praviloma dobila več, kot je vanjo vplačala, torej je bila neto prejemnica. Po teh napovedih pa bi lahko v prihodnjem obdobju prvič vplačala več, kot bo prejela, in postala neto plačnica. Gre za projekcijo, pri kateri je treba upoštevati, da navedena ovojnica ne zajema čisto vseh sredstev, ki jih država črpa iz EU, a se razlika med vplačilom in prejemki zmanjšuje.
Hkrati Slovenija zaostaja pri porabi denarja iz sedanjega obdobja. Do leta 2030 mora počrpati 2,5 milijarde evrov, doslej pa je uspela porabiti šele dobrih 500 milijonov evrov. Zato bo ministrstvo v začetku leta 2027 pregledalo stanje projektov in se z Evropsko komisijo dogovorilo, da sredstva preusmeri na projekte, ki so izvedljivi, neizvedljive pa izloči.
Za letošnje in prihodnje potrebe je sicer na voljo dovolj denarja, saj je za leto 2027 načrtovanih 1,306 milijarde evrov kohezijskih sredstev in za leto 2028 še 925 milijonov evrov.
| SLOVENIJA IN EVROPSKI DENAR | |
|---|---|
| Postavka | Znesek |
| Vplačilo v proračun EU (2028–2034) | 8–9 mrd EUR |
| Slovenska ovojnica iz EU (2028–2034) | 5–6 mrd EUR |
| Še za počrpati do 2030 (sedanje obdobje) | 2,5 mrd EUR |
| Doslej počrpano | dobrih 500 mio EUR |
| Kohezijska sredstva 2027 | 1,306 mrd EUR |
| Kohezijska sredstva 2028 | 925 mio EUR |
Vir: Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj
Temelj za porabo denarja v novem obdobju bo Načrt za nacionalna in regionalna partnerstva, ki ga bodo pripravili skupaj z občinami, regionalnimi razvojnimi agencijami, gospodarstvom in akademsko sfero. Osrednji cilj ostaja zmanjševanje razlik med regijami, saj se po besedah ministrice država dolgoročno slabi, če se razvija le središče.
Preberite več:
Evropskega denarja bo za podjetja, občine in druge prijavitelje sorazmerno manj, vložek Slovenije bo pa večji. Zato bo še toliko bolj pomembno, da projekti dejansko prinesejo razvoj in se tudi izvedejo, ne pa da nastanejo zgolj zaradi razpisa.
