Nemška vlada preučuje možnost, da bi prek državne razvojne banke KfW povečala svoj delež v Commerzbank in s tem blokirala sovražni prevzem italijanskega UniCredita, ki z 12 poslovalnicami v Sloveniji in prek nemške hčerinske družbe HypoVereinsbank že upravlja aktivo v višini 900 milijard evrov, poroča Reuters.
Država trenutno prek KfW drži 12 odstotkov Commerzbank, ostanek iz reševanja med finančno krizo leta 2008. Nekateri člani vladajoče koalicije socialnih demokratov in krščanskih demokratov zdaj razpravljajo o podvojitvi tega deleža na 25 odstotkov, kar bi pomenilo tako imenovano blokirno manjšino, s katero bi Berlin lahko preprečil ključne korporativne odločitve, ki zahtevajo tričetrtinsko večino na skupščini delničarjev. Nakup dodatnih 13 odstotkov bi po trenutnem tržnem tečaju stal vsaj 4,5 milijarde evrov.
Armand Zorn, podpredsednik poslanske skupine socialnih demokratov v Bundestagu, je za Reuters povedal, da bi morala vlada ta korak resno preučiti kot zadnjo možnost, če vsa druga sredstva odpovedo. Commerzbank je po njegovih besedah ključna za financiranje Mittelstanda, srednje velikih podjetij, ki predstavljajo hrbtenico nemškega gospodarstva.
UniCredit je prevzemno ponudbo uradno sprožil v ponedeljek. Za vsako delnico Commerzbank ponuja 0,485 nove delnice UniCredita, kar po trimesečnem povprečju znaša okoli 34 evrov na delnico oziroma skupno vrednotenje Commerzbank pri skoraj 35 milijardah evrov. Rok za oddajo ponudb teče do 16. junija z možnostjo podaljšanja do 3. julija. Italijanska banka že ima v lasti 29,99 odstotka Commerzbank, delno prek neposrednega lastništva, delno prek finančnih instrumentov.
Predsednica uprave Commerzbank Bettina Orlopp je ponudbo zavrnila kot neusklajeno in sovražno. Nemški finančni regulator BaFin je UniCreditu naložil, naj umakne negativno oglaševalsko kampanjo proti Commerzbank na družbenih omrežjih. Svet delavcev Commerzbank, ki ga na WhatsApp skupini spremlja več kot 3.000 zaposlenih, je prejšnji teden objavil karikaturo trojanskega konja, polnega UniCreditovih vojakov s sulicami in ščiti, z napisom: “Andrei Orcelu ni mogoče zaupati.”
Generalni direktor UniCredita Andrea Orcel, ki vodi prevzemni pohod od septembra 2024, je v torek za CNBC dejal, da ne pričakuje, da bi z javno ponudbo pridobil kontrolni delež, saj delnica Commerzbank na borzi kotira pri 36 evrih, občutno nad ponujeno ceno. Vseeno je opozoril, da Commerzbank na sedanji poti srednjeročno ne bo preživela, in zatrdil, da bi združena banka prinesla milijardne prihranke.
Orcel je ob prevzemu orisal načrt, po katerem bi v Nemčiji ukinil okoli 7.000 delovnih mest. Commerzbank je v zadnjih petih letih že odpustila 14.000 zaposlenih, kar je tretjina nemškega kadra, in napovedala odpuščanje dodatnih 3.900. V petek namerava objaviti posodobljeno strategijo z novim krogom rezanja stroškov, s čimer želi prepričati delničarje, da je vredna več sama kot pod UniCreditovim okriljem.
Za slovenskega bralca je prevzemna bitka relevantna neposredno. UniCredit Banka Slovenija z 12 poslovalnicami in tržnim deležem dobrih sedem odstotkov že danes posluje na slovenskem trgu. Če bi UniCredit prevzel Commerzbank, bi postal drugi največji bančni koncern v Evropi po tržni kapitalizaciji, z aktivo, ki bi presegla 1,3 bilijona evrov, in z neposredno prisotnostjo od Milana prek Münchna in Frankfurta do Ljubljane. Slovensko hčerinsko družbo, ki jo je UniCredit prevzel prek avstrijske Bank Austria in münchenskega HypoVereinsbank, bi ta konsolidacija vključila v še večji čezmejni organizem z vsemi posledicami za kadrovsko politiko, kreditne pogoje in konkurenčno dinamiko na slovenskem trgu.
Nemška vlada je s tem prevzemom pred preizkušnjo verodostojnosti. Kancler Friedrich Merz in več ministrov so večkrat javno svarili UniCredit pred nadaljevanjem sovražnega pohoda, a niso sprožili nobenega konkretnega ukrepa. Če Berlin tokrat ne ukrepa, bo to po oceni diplomatskih krogov dodatno oslabilo njegov ugled v času, ko se nemško gospodarstvo sooča s carinami na izvoz v ZDA, s kitajsko konkurenco v avtomobilski in strojni industriji ter z naraščajočim odpuščanjem v industriji.
Berlin razmišlja o povečanju deleža v Commerzbank na 25 odstotkov, da bi preprečil 35-milijardni prevzem UniCredita
Nemška vlada preučuje možnost, da bi prek državne razvojne banke KfW povečala svoj delež v Commerzbank in s tem blokirala sovražni prevzem italijanskega UniCredita, ki z 12 poslovalnicami v Sloveniji in prek nemške hčerinske družbe HypoVereinsbank že upravlja aktivo v višini 900 milijard evrov, poroča Reuters.
Država trenutno prek KfW drži 12 odstotkov Commerzbank, ostanek iz reševanja med finančno krizo leta 2008. Nekateri člani vladajoče koalicije socialnih demokratov in krščanskih demokratov zdaj razpravljajo o podvojitvi tega deleža na 25 odstotkov, kar bi pomenilo tako imenovano blokirno manjšino, s katero bi Berlin lahko preprečil ključne korporativne odločitve, ki zahtevajo tričetrtinsko večino na skupščini delničarjev. Nakup dodatnih 13 odstotkov bi po trenutnem tržnem tečaju stal vsaj 4,5 milijarde evrov.
Armand Zorn, podpredsednik poslanske skupine socialnih demokratov v Bundestagu, je za Reuters povedal, da bi morala vlada ta korak resno preučiti kot zadnjo možnost, če vsa druga sredstva odpovedo. Commerzbank je po njegovih besedah ključna za financiranje Mittelstanda, srednje velikih podjetij, ki predstavljajo hrbtenico nemškega gospodarstva.
UniCredit je prevzemno ponudbo uradno sprožil v ponedeljek. Za vsako delnico Commerzbank ponuja 0,485 nove delnice UniCredita, kar po trimesečnem povprečju znaša okoli 34 evrov na delnico oziroma skupno vrednotenje Commerzbank pri skoraj 35 milijardah evrov. Rok za oddajo ponudb teče do 16. junija z možnostjo podaljšanja do 3. julija. Italijanska banka že ima v lasti 29,99 odstotka Commerzbank, delno prek neposrednega lastništva, delno prek finančnih instrumentov.
Predsednica uprave Commerzbank Bettina Orlopp je ponudbo zavrnila kot neusklajeno in sovražno. Nemški finančni regulator BaFin je UniCreditu naložil, naj umakne negativno oglaševalsko kampanjo proti Commerzbank na družbenih omrežjih. Svet delavcev Commerzbank, ki ga na WhatsApp skupini spremlja več kot 3.000 zaposlenih, je prejšnji teden objavil karikaturo trojanskega konja, polnega UniCreditovih vojakov s sulicami in ščiti, z napisom: “Andrei Orcelu ni mogoče zaupati.”
Generalni direktor UniCredita Andrea Orcel, ki vodi prevzemni pohod od septembra 2024, je v torek za CNBC dejal, da ne pričakuje, da bi z javno ponudbo pridobil kontrolni delež, saj delnica Commerzbank na borzi kotira pri 36 evrih, občutno nad ponujeno ceno. Vseeno je opozoril, da Commerzbank na sedanji poti srednjeročno ne bo preživela, in zatrdil, da bi združena banka prinesla milijardne prihranke.
Orcel je ob prevzemu orisal načrt, po katerem bi v Nemčiji ukinil okoli 7.000 delovnih mest. Commerzbank je v zadnjih petih letih že odpustila 14.000 zaposlenih, kar je tretjina nemškega kadra, in napovedala odpuščanje dodatnih 3.900. V petek namerava objaviti posodobljeno strategijo z novim krogom rezanja stroškov, s čimer želi prepričati delničarje, da je vredna več sama kot pod UniCreditovim okriljem.
Za slovenskega bralca je prevzemna bitka relevantna neposredno. UniCredit Banka Slovenija z 12 poslovalnicami in tržnim deležem dobrih sedem odstotkov že danes posluje na slovenskem trgu. Če bi UniCredit prevzel Commerzbank, bi postal drugi največji bančni koncern v Evropi po tržni kapitalizaciji, z aktivo, ki bi presegla 1,3 bilijona evrov, in z neposredno prisotnostjo od Milana prek Münchna in Frankfurta do Ljubljane. Slovensko hčerinsko družbo, ki jo je UniCredit prevzel prek avstrijske Bank Austria in münchenskega HypoVereinsbank, bi ta konsolidacija vključila v še večji čezmejni organizem z vsemi posledicami za kadrovsko politiko, kreditne pogoje in konkurenčno dinamiko na slovenskem trgu.
Nemška vlada je s tem prevzemom pred preizkušnjo verodostojnosti. Kancler Friedrich Merz in več ministrov so večkrat javno svarili UniCredit pred nadaljevanjem sovražnega pohoda, a niso sprožili nobenega konkretnega ukrepa. Če Berlin tokrat ne ukrepa, bo to po oceni diplomatskih krogov dodatno oslabilo njegov ugled v času, ko se nemško gospodarstvo sooča s carinami na izvoz v ZDA, s kitajsko konkurenco v avtomobilski in strojni industriji ter z naraščajočim odpuščanjem v industriji.
