Brent čez 84 dolarjev, Trumpova mitnina za Hormuz zanetila strah pred novo inflacijo

Sod severnomorske nafte brent je v torek zjutraj kotiral nad 84 dolarji, potem ko je Donald Trump Združene države razglasil za „varuha Hormuške ožine“ in za prehod skozi njo zahteval 20-odstotno dajatev na tovor. Podražitev prihaja na dan, ko naj bi ameriški podatki pokazali prvo umiritev inflacije po mesecih in ko novi predsednik centralne banke Kevin Warsh prvič sede pred kongres. Ponedeljkov 9,6-odstotni skok cene, največji dnevni po maju 2020, je energetske delnice na obeh straneh Atlantika potisnil navzgor, tehnologijo in letalske prevoznike pa navzdol.

Nadomestilo, ki naj bi po Trumpovih besedah Združenim državam povrnilo stroške zavarovanja plovbe, ne zapira ožine za ves promet. Ukrep zadeva iranske luke in iransko obalo, drugim državam Washington obljublja prost prehod v zameno za dajatev. Iranski zunanji minister Abas Aragči je odgovoril z napovedjo, da bo tudi Teheran zaračunaval pristojbino za varen prehod. Poteza razveljavlja zadnje niti junijskega začasnega dogovora, sklenjenega z namenom obnovitve prometa skozi Hormuz.

Skozi to ožino se pretaka približno petina svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina, kar pojasnjuje hitrost vrnitve geopolitične premije v cene. Ameriška sorta WTI je v ponedeljek pridobila 9,4 odstotka in se ustalila pri 78,14 dolarja. Promet tankerjev se ni v celoti obnovil niti pred zadnjo zaostritvijo, dodatna dajatev in tveganje iranskih povračilnih ukrepov pa surovini dodajata novo negotovost. „Ker se geopolitična premija znova prikrada v cene, bodo trgi pozorno spremljali, ali se promet tankerjev nadaljuje ali pa te ovire proizvajalce prisilijo, da zavrejo načrtovana povečanja proizvodnje,“ je analitik pri IG Tony Sycamore povedal agenciji Reuters. Goldman Sachs je v analizi geopolitične premije, ki jo je pripravil vodja naftnih raziskav Daan Struyven, ocenil, da popolna štiritedenska zaustavitev pretoka skozi ožino upraviči približno 14 dolarjev premije na sod. Mednarodna agencija za energijo je v zadnjem mesečnem poročilu izračunala, da bo svetovna ponudba nafte letos zaradi motenj na Bližnjem vzhodu upadla za 3,7 milijona sodov na dan.

Podražitev se je razširila na rafinirane izdelke, cene bencina in kurilnega olja so sledile surovi nafti navzgor, cena zemeljskega plina je ostala tako rekoč nespremenjena. Zlato je kljub zaostritvi izgubilo 1,78 odstotka in padlo na okoli 4.016 dolarjev za unčo, potem ko je donosnost desetletne ameriške državne obveznice zrasla na 4,60 odstotka. Vzpon donosnosti in trdnejši dolar sta odraz pričakovanj, da bi dražja energija znova podžgala inflacijo.

Na Wall Streetu je surova nafta pritisnila na delnice. Indeks S&P 500 je izgubil 0,79 odstotka in dan sklenil pri 7.515,34 točke, tehnološki Nasdaq Composite je padel za 1,55 odstotka na 25.873,18 točke, Dow Jones pa se je znižal za 138,37 točke oziroma 0,26 odstotka na 52.498,64 točke. Poleg strahu pred inflacijo je sejo zaznamovala nova razprodaja čipovskih delnic. Delnice proizvajalca pomnilnikov Micron so se pocenile za štiri odstotke, Sandisk za 12, Seagate za pet, v ZDA kotirajoče delnice južnokorejskega SK Hynixa pa za osem, potem ko je analitično poročilo opozorilo na možno zgrešitev pričakovanega četrtletnega dobička. Sklad Roundhill Memory ETF je izgubil devet odstotkov ob ponovnem dvomu vlagateljev o vzdržnosti naložb v umetno inteligenco. Velike ameriške banke, med njimi JPMorgan, Goldman Sachs, Bank of America, Citigroup in Wells Fargo, začenjajo objavljati četrtletne rezultate v torek.

Panevropski indeks STOXX 600 je ponedeljkovo trgovanje sklenil tako rekoč nespremenjen, kar je prikrilo ostro razhajanje med panogami. Energetski sektor je pridobil približno 1,6 odstotka, delnice TotalEnergies so zrasle za tri odstotke, Shell za 2,3, britanski BP pa za 4,6 odstotka. Nasproti so se znašli letalski prevozniki, delnice Ryanaira, Air France-KLM, skupine IAG in Lufthanse so se znižale ob strahu pred dražjim letalskim gorivom in šibkejšim povpraševanjem po potovanjih. Tehnološke delnice so zaostajale, nizozemski ASML je izgubil 1,80 odstotka, pod pritiskom pa so bile tudi banke, med njimi Santander in Deutsche Bank. Za celino, ki je neto uvoznica energije, ta delitev na dobitnike in poražence kaže, kako hitro se podražitev nafte prelije v cene goriva, prevozne stroške in inflacijska pričakovanja.

Trenutek podražitve je za centralne banke neugoden. Junijski podatki o cenah življenjskih potrebščin, objavljeni v torek, naj bi po pričakovanjih ekonomistov pokazali znižanje letne inflacije na približno 3,8 odstotka s 4,2 odstotka v maju, v veliki meri zaradi predhodnega padca cen energije po junijski umiritvi. Nova blokada grozi, da bo prav to olajšanje izničila. Predsednik ameriške centralne banke Kevin Warsh, ki funkcijo opravlja od 22. maja, v torek prvič priča pred odborom predstavniškega doma, dan pozneje pa pred senatnim odborom, trgi pa od njega pričakujejo namige o morebitnem prvem dvigu obrestnih mer letos septembra. Verjetnost dviga za 25 bazičnih točk je po orodju CME FedWatch zrasla na več kot 41 odstotkov s 34 odstotkov v nedeljo. Analitiki Barclaysa opozarjajo, da inflacijski pritisk sega dlje od nafte, in so napoved za osnovno inflacijo osebne potrošnje (PCE) do konca leta dvignili na 3,3 odstotka z 2,8 odstotka na začetku leta.

Umirjen odziv delniških trgov kaže, da vlagatelji pričakujejo hitro nadaljevanje pogajanj. „Trgi vračunavajo nadaljevanje pogovorov, kar je ob še ne povsem obnovljenih zalogah nafte tvegana predpostavka,“ je v ponedeljkovem tržnem komentarju zapisal Chris Beauchamp, glavni tržni analitik pri IG. Del premije bi lahko izginil, če se blokada izkaže za bolj retorično kot operativno; Washington po poročanju predlagane dajatve ni uskladil z zaveznicami v Zalivu, Mednarodna pomorska organizacija pa nasprotuje zaračunavanju pristojbin za prehod skozi mednarodne plovne poti.

Blokada stopi v veljavo v torek ob 22. uri po srednjeevropskem času, isti dan, ko Warsh prvič sede pred kongresni odbor in ko ameriški urad za statistiko dela objavi junijske cene življenjskih potrebščin.