Brent pod 78 dolarji, a Wall Street je potopil Fed

Vodilni ameriški borzni indeksi so v sredo padli, potem ko je ameriška centralna banka Federal Reserve pod novim predsednikom Kevinom Warshem prvič nakazala možnost dviga obrestnih mer še letos; indeks S&P 500 je izgubil 1,21 odstotka in sejo sklenil pri 7.420,10 točke, tehnološki Nasdaq pa 1,34 odstotka pri 26.021,66 točke. Dow Jones se je po novem rekordu med sejo znižal za 0,98 odstotka na 51.492,55 točke.

Razprodajo je sprožil dot plot, projekcija obrestnih mer posameznih članov odbora, v kateri je devet od osemnajstih predvidelo vsaj en dvig mer letos, šest med njimi celo več dvigov. Warsh je na svoji prvi novinarski konferenci ukinil vnaprejšnje usmeritve glede denarne politike. “Ne morem vam dati nobene usmeritve o tem, kaj bomo storili naslednjič,” je dejal in opozoril, da inflacija že več let presega dvoodstotni cilj banke. Donosnost desetletne ameriške državne obveznice je poskočila za 6,9 bazične točke na 4,497 odstotka, indeks pričakovane nestanovitnosti VIX pa se je povzpel za 12 odstotkov. Pred sejo je raziskava Bank of America pokazala, da je 55 odstotkov vprašanih pričakovalo zaostren ton predsednika banke.

Med posameznimi delnicami so v začetku trgovanja izstopali proizvajalci polprevodniške opreme, ki so si opomogli po torkovem padcu. Delnica Applied Materials je zrasla za 9,3 odstotka, Lam Research za 6,6 odstotka, Arm Holdings pa za 6,2 odstotka. Med poraženci so se znašle delnice filmskega studia Lionsgate s padcem 6,4 odstotka, spletnega prodajalca rabljenih vozil Carvana, ki je izgubil 5,7 odstotka, in satelitskega operaterja EchoStar z znižanjem 4,3 odstotka. Delnica vesoljskega podjetja SpaceX se je po rekordni prvi javni ponudbi prejšnji teden ohladila in v začetku trgovanja znižala za 2,9 odstotka na 196 dolarjev. Borzni operater CME Group je izgubil 2,8 odstotka, potem ko je napovedal odhod dolgoletnega izvršnega direktorja Terryja Duffyja. Najtežje tehnološke delnice Microsoft, Meta, Alphabet in Amazon so sejo sklenile v rdečem.

Evropske borze so ubrale drugo smer. Panevropski indeks Stoxx 600 je pridobil 0,5 odstotka in v peti zaporedni rasti dosegel nov rekord, oprt na banke z dvigom 1,9 odstotka in tehnološke delnice, ki so se okrepile za 1,5 odstotka. Delnici ASML in BE Semiconductor sta se podražili za približno štiri odstotke, nemški Aixtron za 6,7 odstotka. Na vrhu indeksa je sejo sklenil švicarski proizvajalec zobnih vsadkov Straumann z 10,8-odstotnim skokom po zvišanju napovedi dobička za leto 2026, sledil mu je spletni prodajalec vozil Auto1 z rastjo 8,4 odstotka.

Frankfurtski DAX je prekinil štiridnevni niz rasti in zdrsnil proti 24.800 točkam, navzdol so ga potegnile delnice avtomobilskih proizvajalcev. Delnica BMW se je pocenila za 8,3 odstotka, potem ko je bavarski proizvajalec znižal letno napoved dobička zaradi šibkega kitajskega trga in posledic vojne med ZDA in Iranom. “Za avtomobilski sektor ostajamo podpovprečno uravnoteženi, zgodba o dobičkih je za panogo zelo zahtevna,” je ocenila Beata Manthey, strateginja za delnice pri Citigroupu. Celoten avtomobilski sektor v Evropi se je pocenil za 3,3 odstotka in zabeležil največji dnevni padec v skoraj mesecu dni.

Cena nafte Brent je v sredo padla peto sejo zapored, pod 78 dolarjev za sod, na najnižjo raven od začetka marca, ameriška sorta WTI pa je obtičala pod 76 dolarji. V četrtek se je drsenje nadaljevalo, potem ko sta Washington in Teheran digitalno podpisala vmesni mirovni sporazum. Brent se je danes znižal za 2,2 odstotka na okoli 77,8 dolarja, WTI za 2,6 odstotka na približno 74,8 dolarja. Od vrha med vojno je Brent izgubil skoraj 40 odstotkov vrednosti. Cena evropskega zemeljskega plina na nizozemski borzi TTF je v četrtek zdrsnila proti 40,5 evra za megavatno uro, na najnižjo raven v skoraj dveh mesecih.

Ameriške zaloge surove nafte so se po podatkih panoge prejšnji teden zmanjšale za 8,3 milijona sodov, ameriške strateške rezerve pa so po navedbah agencije EIA zabeležile največje tedensko črpanje doslej. Cena zlata, ki se je v sredo po zaostritvi tona centralne banke pocenila za skoraj dva odstotka, si je danes opomogla za približno 1,3 odstotka na okoli 4.317 dolarjev za unčo.

Skozi Hormuško ožino je pred vojno potovala približno petina svetovne nafte. Promet je od konca februarja skoraj zamrl, potem ko je Iran prevzel nadzor nad ožino, ZDA pa so v odgovor blokirale iranska pristanišča; energetski šok je pognal cene goriv in inflacijo po vsem svetu navzgor. Vmesni sporazum, ki sta ga ameriški predsednik Donald Trump in podpredsednik JD Vance v začetku tedna podpisala po elektronski poti, predvideva ponovno odprtje ožine, odpravo ameriške blokade in vrnitev prometa na predvojno raven v 30 dneh, varno plovbo brez pristojbin za 60 dni ter zavezo Irana, da ne bo razvijal jedrskega orožja. Uradno podpisno slovesnost posrednik v pogajanjih Pakistan napoveduje za petek v Švici.

Trump je na vrhu skupine G7 v francoskem Evianu sporazum označil za nedokončan. “Če mi ne bo všeč, se bomo vrnili k metanju bomb na njihove glave,” je dejal o memorandumu o soglasju.

Večina tankerjev je še vedno zasidranih v Omanskem in Perzijskem zalivu, več kot sto z nafto naloženih ladij čaka na varen prehod. “Ne zadošča preprost dogovor med državami, udejanjiti se mora v dejanskih razmerah v ožini,” je za Financial Times dejal Jotaro Tamura, izvršni direktor japonske ladjarske družbe Mitsui OSK Lines. Angad Banga iz skupine Caravel Group, ki ima v zalivu zasidranih približno ducat ladij, je napovedal, da bo družba ohranila okrepljene posadke in zaščitne ukrepe, dokler ne mine 30 dni prehodov brez incidentov. V vodah ožine naj bi po navedbah obeh strani ostale iranske mine.

Cenejša nafta je razbremenila inflacijska pričakovanja in evropske borze dvignila na rekorde; banka Barclays je opustila podpovprečno priporočilo za evropske delnice in ciljno vrednost indeksa Stoxx 600 zvišala s 620 na 670 točk. Mednarodna agencija za energijo je v prvi napovedi za leto 2027 opozorila na možen presežek ponudbe; ta bi se po njeni oceni lahko povečala za osem milijonov sodov na dan, povpraševanje pa le za dva milijona. Manj spravljiv je pogled centralne banke, ki inflacijo iz vojnega obdobja deloma razume kot strukturno, zato cenejša nafta morda ne bo dovolj, da bi banka opustila dvige mer.

Newyorška borza bo v petek zaprta zaradi praznika Juneteenth, istega dne, ko naj bi Washington in Teheran v Švici uradno podpisala sporazum, ki je ta teden zatresel svetovne trge.