Svetovne borze zrasle ob cenejši nafti, a jo je poročanje o Iranu čez noč vrnilo nad 115 dolarjev

Svetovne borze so v torek pridobile ob cenejši nafti, a se je severnomorska nafta brent ponoči vrnila nad 115 dolarjev za sod, in to na dan, ko bo ameriška centralna banka Fed objavila odločitev o obrestnih merah. Cene je dvignilo poročanje časnika Wall Street Journal, da so ZDA več arabskih držav v Perzijskem zalivu opozorile, naj se pripravijo na morebitno kratko in intenzivno vojaško kampanjo proti Iranu po vmesnih volitvah 3. novembra.

Brent se je v torek pocenil za skoraj dva dolarja, ameriška nafta WTI pa je zdrsnila pod 100 dolarjev za sod. Po poročanju agencije Reuters so zaskrbljenost zaradi oskrbe z nafto ublažili pogovori v Teheranu, kjer so se predstavniki Irana, Savdske Arabije, Turčije in Pakistana dogovorili, da bodo nadaljevali dialog o sodelovanju na področju miru in varnosti. Upanje na umiritev so okrnili jemenski hutijevci, ki so sporočili, da so z balistično raketo zadeli Ras Tanuro, največjo rafinerijo v Savdski Arabiji. Analitik švedske banke SEB Bjarne Schieldrop je za Reuters ocenil, da cene nafte vključujejo “precejšnjo premijo za tveganje” ameriškega ali izraelskega napada na Iran v prihodnjih tednih. Švicarska banka UBS je po poročanju Reutersa napoved cene brenta ob koncu leta zvišala s 100 na okoli 110 dolarjev za sod. Brent je po podatkih Bloomberga od začetka leta dražji za okoli 90 odstotkov.

Bela hiša se do navedb časnika ni opredelila in je sporočila, da o občutljivih vojaških načrtih ne govori javno. Predsednik Donald Trump je že prej zagotovil, da Irana do vmesnih volitev ne bo napadel. Trgovci so po poročanju Bloomberga spremljali tudi izid torkovih parlamentarnih volitev v Izraelu. Po rezultatih vzporednih volitev niti blok premierja Benjamina Netanjahuja niti blok njegovega tekmeca Gadija Eisenkota nima 61 sedežev, potrebnih za večino v 120-članskem knesetu. Ole Hansen, vodja strategije za surovine pri danski banki Saxo Bank, je za Bloomberg dejal, da bi se cene znižale šele, ko bi vse strani trdno zagotovile, da se razmere umirjajo in da je plovba spet neovirana.

Vseevropski indeks Stoxx 600 je dan končal v plusu, potem ko je dopoldne še izgubljal. Navzdol ga je sprva vlekla britanska banka HSBC, katere prihodki so zaostali za pričakovanji analitikov, deloma zaradi počasnejše rasti pri upravljanju premoženja. Delnica banke je padla na najnižjo raven v več kot štirih mesecih. Banka je skupaj z družbo Reckitt, ki je znižala napoved prodaje, potisnila londonski indeks FTSE 100 v minus. V indeksu Stoxx 600 sta največ pridobili avstrijska družba AT&S, ki izdeluje tiskana vezja, in nizozemska družba Besi, v kateri bo ameriška družba Applied Materials povečala delež na okoli 20 odstotkov. Tehnološki sektor je pridobil okoli dva odstotka, rudarski ob višjih cenah baznih kovin pa več kot dva odstotka. Richard Flax, glavni naložbeni direktor platforme Moneyfarm, je za Reuters dejal, da so rezultati podjetij na splošno solidni, vlagatelji pa po njegovih besedah previdno ocenjujejo, ali se bo zelo močna rast nadaljevala.

Pariška borza je pridobila, potem ko je prejšnji teden zaradi protestov izgubila več kot dva odstotka. Zaupanje potrošnikov v Franciji je oktobra padlo na najnižjo raven od junija 2013. Evropska centralna banka bo o obrestnih merah odločala v četrtek, analitiki pa po poročanju Reutersa računajo, da jih bo ohranila nespremenjene. Analitiki banke Goldman Sachs v zapisu, ki ga navaja Reuters, pričakujejo, da bo predsednica ECB Christine Lagarde poslala uravnoteženo sporočilo, v katerem bo upoštevala tveganje višje inflacije zaradi cen energentov, umirjeno osnovno inflacijo in zaostrene finančne razmere.

Reuters je rast na Wall Streetu pripisal tehnološkim delnicam, povezanim z umetno inteligenco, energetski sektor pa je po poročanju agencije zaostajal. Najbolj se je okrepil indeks Nasdaq Composite, delnice proizvajalcev čipov pa so pridobivale že tretji dan zapored, k čemur so prispevale podrobnosti iz prospekta za javno ponudbo delnic družbe Anthropic. Chuck Carlson, izvršni direktor družbe Horizon Investment Services, je za Reuters dejal, da so delnice polprevodniških podjetij v zadnjih tednih močno izgubile in da so bile “verjetno zrele za odboj”. Družba Meta je obseg izdaje delnic za širitev zmogljivosti za umetno inteligenco povečala na 97,5 milijarde dolarjev, kar je največje zbiranje lastniškega kapitala v njeni zgodovini, delnica družbe pa se je pocenila. Od podjetij iz indeksa S&P 500, ki so že objavila rezultate za tretje četrtletje, jih je po podatkih Reutersa 83 odstotkov preseglo pričakovanja analitikov.

Reuters navaja, da so delnice, povezane z umetno inteligenco, ta mesec bremenili dvomi o vzdržnosti naložb, financiranih z dolgom, ob višjih stroških zadolževanja. Filadelfijski polprevodniški indeks je bil v ponedeljek za 12,2 odstotka nižji kot na začetku meseca, od rekordne vrednosti, dosežene 22. junija, pa ga je po torkovem zaprtju še vedno ločevalo več kot 20 odstotkov.

Fed je v torek začel dvodnevno zasedanje, prvo po septembrskem dvigu obrestne mere, s katerim je stroške zadolževanja zvišal prvič po treh letih. Trgi po podatkih orodja CME FedWatch s skoraj 93-odstotno verjetnostjo pričakujejo, da bo Fed obrestno mero ohranil v razponu od 3,75 do 4 odstotkov. V anketi televizije CNBC med 30 upravljavci skladov, strategi in ekonomisti jih 76 odstotkov pričakuje dvig decembra. Donosnost desetletne ameriške državne obveznice se je zadržala tik pod petimi odstotki. Rezultate bosta danes po zaprtju borze objavili družbi Microsoft in Alphabet, v četrtek pa družba Amazon.