Evropska komisija bo sredi maja prvič predstavila poseben akcijski plan za geotermalno energijo v okviru strategije za ogrevanje in hlajenje, je na petkovi konferenciji o geotermalnih projektih na Hrvaškem napovedal evropski poslanec Davor Ivo Stier, eden od pobudnikov evropskega načrta za ta sektor. Strateški dokument odpira pot do resnejšega načrtovanja evropskega proračuna in prihodnjih naložb v vir energije, ki je bil v Uniji dolgo podcenjen, čeprav v EU polovica celotne energije odpade na ogrevanje in hlajenje.
Stier je na konferenciji, o kateri poroča hrvaški portal Financije.hr, izpostavil, da je Komisija dala pisno zagotovilo, da bo akcijski plan del majske strategije. To je po njegovem ključno, saj strateški dokument omogoča dolgoročno proračunsko načrtovanje. O večletnem finančnem okviru EU se že pogajajo in geotermalna energija bi lahko prvič dobila namensko postavko.
V obdobju trajnih geopolitičnih in energetskih pretresov bo morala Evropa proizvajati več lastne energije, geotermalni viri pa so lahko pomemben del odgovora, zlasti v državah z ugodnimi geološkimi pogoji. Geotermalna energija ima pred drugimi obnovljivimi viri eno odločilno prednost: deluje neprekinjeno, ne glede na vreme ali letni čas.
Hrvaška medtem pripravlja nov zakon, ki bo celovito uredil področje geotermalne energije. Jadranka Leško, načelnica sektorja za naftno rudarstvo in geotermalne vode na hrvaškem ministrstvu za gospodarstvo, je napovedala vrsto novosti za preglednejši okvir razvoja projektov. Vsak projekt raziskovanja in izkoriščanja geotermalnih virov je zahteven, tudi z okoljskega vidika, a dolgoročne koristi ni mogoče spregledati, je dejala. Geotermalni projekti na začetku zahtevajo drago tehnologijo in večletna vlaganja, nato pa lahko desetletja zagotavljajo stabilen domači vir energije.
Financiranje začetne raziskovalne faze ostaja osrednji problem. Hrvaško ministrstvo opozarja, da je ta faza preveč tvegana za sistematično dodeljevanje javnih sredstev, saj obstaja možnost, da vložen denar ne prinese uporabnega nahajališča. Pričakujejo pa, da bi evropski akcijski plan lahko odprl prostor za podporo ravno temu prvemu in najbolj tveganemu koraku. Ko vrtina potrdi zadostno količino vode in primerno temperaturo, projekt že postane zrel za sofinanciranje.
Da geotermalni potencial na Hrvaškem ni zgolj teorija, potrjujejo podatki hrvaške Agencije za ogljikovodike. Štiri uspešne raziskovalne geotermalne vrtine v hrvaških mestih so izvedli z evropskimi sredstvi. Vse so pokazale zadovoljivo temperaturo in stabilen dotok: od 71 stopinj Celzija v Zaprešiću do več kot 100 stopinj v Vinkovcih. Take temperature zadostujejo za učinkovito daljinsko ogrevanje.
Akcijski plan iz Bruslja je pomemben tudi za Slovenijo, ki ima podobne geološke pogoje, a geotermalno energijo izkorišča le v zametkih. Po podatkih Geološkega zavoda Slovenije geotermalna energija obsega zgolj 0,7 odstotka bruto domače porabe primarne energije. V celotni državi deluje le en sistem daljinskega ogrevanja na geotermalno energijo, in sicer v Lendavi, ki velja za enega najcenejših v Sloveniji. Največji potencial leži v severovzhodni Sloveniji, kjer je več kot 250 globokih vrtin, pretežno iz nekdanjih naftnih in plinskih raziskav. V Čentibi pri Lendavi ob tem nastaja pilotna geotermalna elektrarna na opuščeni plinski vrtini globine treh kilometrov, prvi tovrstni projekt v državi. Namenskih spodbud za geotermalne projekte v Sloveniji zaenkrat ni.
