Cena nafte okoli 79 dolarjev, čeprav Trump grozi z napadi na Iran

Cena nafte Brent je v ponedeljek okoli pol sedmih po srednjeevropskem času kotirala okoli 79 dolarjev za sod, približno 1,5 odstotka niže in skoraj 37 odstotkov pod vojnim vrhom blizu 126 dolarjev, potem ko so trgi napredek na pogajanjih med ZDA in Iranom ter nadaljnji pretok skozi Hormuz ovrednotili kot deeskalacijo, kljub Trumpovi grožnji z novimi napadi. Ameriška sorta WTI se je gibala okoli 75,6 dolarja.

Skozi Hormuz običajno steče približno petina svetovne pomorske trgovine z nafto, zaradi blokade pa po podatkih Mednarodne agencije za energijo z dosegljivih trgov manjka okoli 13 milijonov sodov na dan. Vlagatelji so se kljub temu množično postavili na stran padca cen. Kratke pozicije na Brentu so se med koncem marca in začetkom junija potrojile in dosegle najvišjo raven od januarja, skupni obseg odprtih pozicij pa je padel na najnižjo točko od avgusta 2025, kažejo podatki, ki jih navaja banka ING.

Prvi krog pogovorov na visoki ravni se je v ponedeljek končal, tehnična pogajanja pa se na švicarskem gorskem letovišču nadaljujejo do konca tedna, sta v skupni izjavi sporočila posrednika Katar in Pakistan, kot poroča Reuters. Strani sta se po izjavi dogovorili za časovnico do dokončnega dogovora v 60 dneh.

Nafta je sejo začela občutno višje, potem ko je Trump zagrozil z novimi napadi, če bo Hezbolah napadal Izrael, in posvaril Teheran pred ponovnim zaprtjem ožine, nato pa je dobičke izničila. Tik pred začetkom pogovorov je iranskim predstavnikom po poročanju televizije Fox News sporočil, da “ne bodo imeli države”, če bodo ožino znova poskusili zapreti. Iranski mediji so pozneje poročali, da je Teheran v odzivu prekinil pogajanja, viri blizu pogovorov pa so navedli, da ti še potekajo.

Po navedbah poluradne agencije Tasnim se iranska delegacija po objavi groženj ni želela vrniti v sejno sobo, sporočila pa so si strani izmenjevale prek pakistanskih in katarskih posrednikov. Ameriški diplomat je za Reuters dejal, da Iranci sobe niso zapustili in da so pogajali pozno v noč.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je na družbenem omrežju zapisal, da je Iran izpogajal dovoljenja za izvoz nafte in petrokemičnih izdelkov, sprostitev dela zamrznjenega premoženja ter zagon načrta za obnovo države.

Ameriško poveljstvo Centcom je sporočilo, da je v soboto skozi ožino prešlo 55 ladij s 17 milijoni sodov nafte, proizvajalci ob Perzijskem zalivu pa se pripravljajo na povečanje črpanja.

Tamas Varga iz družbe PVM Oil Associates je v petek ocenil, da je motnja, ki je Brent gnala čez 120 dolarjev, dokončno za nami, opozoril pa, da razprodaja kratkoročno morda ne bo vzdržna. Pri banki ING so ta mesec opozorili, da bi konec julija lahko postal prelomna točka, če pretok iz Perzijskega zaliva ne bo opazneje zrasel. Med blažilci, ki so doslej držali ceno nizko in se zdaj izčrpavajo, so nizek kitajski uvoz, rekorden ameriški izvoz in sproščanje strateških rezerv. Ob trajni blokadi ožine bi se Brent po njihovi oceni poleti lahko poskočil na 120 do 130 dolarjev. Mednarodna agencija za energijo je zabeležila, da so se svetovne zaloge marca in aprila rekordno hitro skrčile za približno 250 milijonov sodov.

Iran je konec tedna razglasil zaprtje ožine, Trump pa grozi z obnovitvijo napadov. Ker so vlagatelji množično stavili na padec, bi vsak nov zastoj prometa ali razdor pogajanj sprožil sunkovit obrat navzgor.

Po vrnitvi v ZDA je Trump zagrozil, da bodo ameriške sile znova in še huje udarile po Iranu, če ta ne bo umiril svojih zaveznikov v Libanonu. Vance je vpliv nasilja zmanjšal in dejal, da je bil dosežen napredek pri končanju spopadov. “Te stvari so vedno malo zapletene,” je dejal. Nedelja je bila po več dneh najmirnejši dan v Libanonu, na jugu države pa so se prebivalci vračali domov, potem ko je od izraelske invazije marca dom zapustilo več kot milijon ljudi.

Po podatkih analitične hiše Kpler je v nedeljo skozi ožino prešlo le pet ladij, dan prej 26, iranska agencija Fars pa je navedla, da do nadaljnjega ne izdajajo novih dovoljenj za prehod.