Cene industrijskih proizvodov so v evrskem območju aprila na letni ravni zrastle za 4,9 odstotka. Številka je visoka, a tudi zavajajoča, ker jo v celoti poganja energija, katere letna cena je aprila zrasla za 12,3 odstotka kot neposredna posledica zaprtja Hormuške ožine. Ko energijo odštejemo, so cene v celotni industriji zrastle za 2,3 odstotka, kažejo danes objavljeni podatki Eurostata.
Cene polizdelkov so aprila mesečno poskočile za 1,8 odstotka, kar je daleč največji mesečni skok med vsemi kategorijami, letno pa so zrastle za 3,9 odstotka. Polizdelki so surovine in vmesni materiali za nadaljnjo predelavo. Ko njihove cene rastejo, to čez tri do šest mesecev pristane v cenah končnih industrijskih proizvodov. Za slovensko predelovalno industrijo, ki je neto uvoznica kovin, kemikalij in plastike, je to konkreten opozorilni signal. Stroškovni pritiski, ki jih danes beležimo pri polizdelkih, bodo v drugem polletju udarili po maržah podjetij.
Kapitalski in trajni potrošniški izdelki so aprila zrasli za 0,3 odstotka mesečno, netrajna potrošniška blaga pa so ostala stabilna. Cene energije so se aprila mesečno rahlo znižale za 0,4 odstotka v evrskem območju, kar kaže na delno umiritev energetskega šoka po marcevskem skoku za 11,0 odstotka. A letna rast pri 12,3 odstotka ostaja strukturno povišana.
Slovenija je aprila beležila mesečno rast cen industrijskih proizvodov za 0,3 odstotka in letno rast za 2,5 odstotka. To jo uvršča med manj izpostavljene države v regiji. Hrvaška je aprila mesečno zrasla za 2,7 odstotka, letno za 8,1 odstotka, Bolgarija letno za 14,5 odstotka, Litva za 13,1 odstotka in Romunija za 11,5 odstotka. Na drugem koncu so Luksemburg pri minus 3,7 odstotka, Estonija pri minus 1,2 odstotka in Ciper pri minus 0,7 odstotka.
| Cene industrijskih proizvodov, april 2026: Slovenija, sosede in EU | ||||
|---|---|---|---|---|
| Država / kategorija | Mes. sprememba (%) | Letna sprememba (%) | Indeks (2021=100) | Ocena |
| SKUPAJ (vsa industrija) | ||||
| Evrsko območje | +0,6 | +4,9 | 129,8 | Referenca |
| Slovenija | +0,3 | +2,5 | 134,8 | Pod povprečjem EU |
| Hrvaška | +2,7 | +8,1 | 140,2 | Nad povprečjem EU |
| Avstrija | +0,5 | +1,3 | 120,5 | Pod povprečjem EU |
| Madžarska | 0,0 | +2,2 | 191,1 | Visok indeks (inflacija) |
| Italija | +0,1 | +8,8 | 135,0 | Nad povprečjem EU |
| Nemčija | +1,2 | +1,9 | 129,5 | Pod povprečjem EU |
| SKRAJNOSTI V EU | ||||
| Bolgarija (največja rast) | +1,2 | +14,5 | 156,3 | Največja rast v EU |
| Luksemburg (največji padec) | +0,4 | −3,7 | 137,1 | Edini z letnim padcem |
| PO KATEGORIJAH (evrsko območje, letna sprememba) | ||||
| Energija | −0,4 (mes.) | +12,3 | — | Hormuška ožina |
| Polizdelki | +1,8 (mes.) | +3,9 | — | Opozorilo za industrijo |
| Kapitalski izdelki | +0,3 (mes.) | +2,1 | — | Zmerna rast |
| Netrajna potrošniška blaga | 0,0 (mes.) | −0,2 | — | Stabilno |
| Lider.si | Vir: Eurostat, PPI april 2026, 3. 6. 2026 | ||||
Nizka rast cen v Sloveniji delno odraža strukturo slovenskega industrijskega sektorja, ki je manj energetsko intenziven kot balkanski ali vzhodnoevropski konkurenti. EBRD je v junijskem poročilu potrdil, da se je delež energetsko intenzivnih sektorjev v EBRD-EU ekonomijah od leta 2021 zmanjšal s 24 na 19 odstotkov skupne industrijske proizvodnje.
Slovenija je del tega trenda. A nizka izpostavljenost energetskim šokom ne pomeni imunitete pred pritiskom cen polizdelkov, ki priteka iz globalnih dobavnih verig neodvisno od energije.
En odgovor
Slovenska industrija bo hitro pod pritiskom, ker so naša podjetja odvisna od uvoženih surovin.