Cenejša nafta dvignila Evropo na rekord, ameriško tehnologijo potisnila navzdol

Ameriški Dow Jones je 16. junija prvič sklenil sejo nad 52.000 točkami in evropski indeks STOXX 600 je dosegel nov rekord, tehnološki Nasdaq pa je istega dne padel za 1,15 odstotka. Razhajanje je sprožil padec cene nafte po dogovoru med Washingtonom in Teheranom, k pritisku na tehnologijo pa so prispevali tudi dvig japonskih obrestnih mer, previdnost pred prvo sejo Feda pod novim vodstvom in raztegnjena vrednotenja v sektorju umetne inteligence.

Indeks tridesetih industrijskih velikanov je pridobil 0,64 odstotka in se ustavil pri 52.003,34 točke, potem ko se je med sejo povzpel do 52.189,97 točke. Široki S&P 500 je izgubil 0,55 odstotka in zaprl pri 7.513 točkah, Nasdaq pa pri 26.376,34 točke. Kapital se je selil iz dragih tehnoloških delnic v ciklične panoge, ki imajo od cenejše energije neposredno korist; Dow sta dvignili višje uteženi delnici Caterpillarja in Goldman Sachsa.

“Reakcija trga je bila bolj urejena, kot sem pričakoval, in to ni slabo,” je dejal Brian Mulberry, tržni strateg pri Zacks Investment Management.

Padec med posameznimi delnicami je vodil Snap, ki je izgubil 9,7 odstotka in končal pri 5,16 dolarja, potem ko je predstavil očala z razširjeno resničnostjo po ceni 2.195 dolarjev in pod pritiskom aktivistov branil visoke naložbe. SpaceX je pridobil okoli 20 odstotkov in presegel tržno vrednost Amazona po napovedi 60 milijard dolarjev vrednega prevzema podjetja za umetno inteligenco Anysphere. Največ je izgubila veriga zabaviščnih restavracij Dave & Buster’s, ki je strmoglavila za 14 odstotkov po četrtletju, v katerem je s 16 centi dobička na delnico zgrešila pričakovanih 60 centov.

Pritisk na tehnologijo je povečal tudi dvig obrestne mere japonske centralne banke na najvišjo raven v desetletjih. Trgi danes ob 20. uri po srednjeevropskem času pričakujejo prvo obrestno odločitev pod vodstvom novega predsednika Feda Kevina Warsha, s skoraj 97-odstotno verjetnostjo nespremenjene mere pri 3,50 do 3,75 odstotka.

Evropske borze so od marca zaostajale za ameriškimi in azijskimi zaradi odvisnosti od nafte skozi Hormuz in manjše izpostavljenosti tehnologiji. Padec surovine je celino dvignil in STOXX 600 je nov rekord dosegel drugo sejo zapored, potem ko je v ponedeljek prvič presegel predvojni vrh iz konca februarja. Od objave dogovora so se najmočneje odzvale panoge, ki jih je vojna najbolj prizadela: Lufthansa je pridobila 4,7 odstotka, Air France 2,8 odstotka, bančni sektor je dosegel najvišjo raven po januarju 2008, naftni in plinski podindeks pa je izgubil 3,1 odstotka.

“Evropska centralna banka bo zadovoljna, da ji ni treba več zagovarjati zaostrene drže,” je ocenil Chris Beauchamp, glavni tržni analitik pri londonski hiši IG. Umiritev cen energije je razbremenila inflacijska pričakovanja, ki so banko pred kratkim potisnila k dvigu obrestne mere.

Na trgu surovin je Brent drsel peto sejo zapored in se v sredo dopoldne spustil na okoli 78,2 dolarja za sod, najnižje po začetku marca; ameriški WTI je kotiral pri 75,3 dolarja. V torek je Brent izgubil približno 5 odstotkov in prvič po marcu zdrsnil pod 80 dolarjev. Ceno pritiska pričakovanje večje ponudbe iz Perzijskega zaliva ob višjih izvoznih kvotah skupine OPEC plus in večji proizvodnji Združenih arabskih emiratov, ameriške zaloge surove nafte pa so se po podatkih panoge prejšnji teden znižale za 8,3 milijona sodov. Cena ostaja za približno petino višja od ravni pred vojno, ki se je začela 28. februarja, vrh okoli 126 dolarjev pa je Brent dosegel v začetku maja. Zlato je kotiralo pri 4.329 dolarjih za unčo.

Podpis sporazuma še ne pomeni pretoka nafte. Ožina ostaja fizično zaprta, čeprav je Trump odpravil pomorsko blokado. Svetovalna družba ClearView Energy je opozorila, da razminiranje, umik ujetih tankerjev in zagon proizvodnje terjajo tedne do mesecev, obnova objektov in napolnitev izčrpanih zalog pa več četrtletij do let. Satelitsko sledenje plovil platforme Global Energy Flow je sredi tedna v ožini zaznalo le okoli 18 plovil, skoraj izključno iranskih, promet pa je ostal približno 95 odstotkov pod predvojno ravnjo. Formalni podpis je predviden za petek, 19. junija, v Švici.

Hormuška ožina je za večino ladij zaprta od 28. februarja, kumulativne izgube ponudbe nafte pa po podatkih Mednarodne agencije za energijo presegajo milijardo sodov, največ v njeni zgodovini.