Delež evra v mednarodnem financiranju zrasel na 28 odstotkov, nebančni sektor pobral 1,1 bilijona dolarjev

Delež evra v mednarodnem financiranju, denominiranem v treh glavnih rezervnih valutah, se je z 22 odstotkov ob koncu tretjega četrtletja 2022 do konca marca povzpel na 28 odstotkov, kažejo podatki Banke za mednarodne poravnave (BIS). Pri trgih v nastajanju in gospodarstvih v razvoju se je isti delež v tem obdobju povečal s 14 na 18 odstotkov. Stanje kredita v evrih dolžnikom zunaj evrskega območja je konec marca doseglo 5,1 bilijona evrov ob 12-odstotni medletni rasti. Dolarski kredit dolžnikom zunaj Združenih držav je znašal 14,7 bilijona dolarjev, medletno pa je zrasel za 7,3 odstotka. Kazalniki globalne likvidnosti BIS poleg posojil bank zajemajo tudi financiranje nebančnih dolžnikov prek mednarodnega trga obveznic.

Čezmejni bančni kredit se je v prvem četrtletju povečal za 1,7 bilijona dolarjev na 39,5 bilijona dolarjev, medletna rast pa je znašala 11 odstotkov. Širše merjene čezmejne terjatve bank, ki vključujejo še izvedene finančne instrumente s pozitivno tržno vrednostjo, so se povečale za 2,1 bilijona dolarjev na 47,6 bilijona dolarjev. Dolarski čezmejni kredit se je povečal za 793 milijard dolarjev, evrski pa za 597 milijard dolarjev. Obe povečanji sta bili največji od izbruha pandemije covida-19.

Bankam je pripadlo 632 milijard dolarjev novega čezmejnega kredita, nebančnemu sektorju pa 1,1 bilijona dolarjev. Po izračunu Lider.si, ki 1,1 bilijona dolarjev deli z vsoto obeh sektorskih postavk iz statistike BIS, je nebančni sektor prevzel približno 64 odstotkov četrtletne rasti. Nebančni finančni posredniki so prejeli 651 milijard dolarjev, nefinančni sektor s podjetji, gospodinjstvi in državo pa 453 milijard dolarjev.

Največ kredita nebančnim finančnim posrednikom so prejeli dolžniki v Združenih državah, in sicer 146 milijard dolarjev. Sledili so dolžniki v Združenem kraljestvu s 134 milijardami, na Kajmanskih otokih s 132 milijardami in na Japonskem s 64 milijardami dolarjev. Na strani posojilodajalcev so največja povečanja poročale banke v Združenem kraljestvu z 236 milijardami, v Združenih državah z 220 milijardami in v Nemčiji s 123 milijardami dolarjev.

Delež terjatev bank do nebančnih finančnih posrednikov v celotnem čezmejnem posojanju se je s sedmih odstotkov leta 2015 povečal na 24 odstotkov leta 2025, je BIS objavil v svojem četrtletnem pregledu iz marca. V istem dokumentu je navedel, da je sektorska členitev v njegovi mednarodni bančni statistiki pregroba za razlikovanje med investicijskimi skladi, hedge skladi, družbami za listinjenje in centralnimi nasprotnimi strankami.

BIS opozarja, da banke bilance tradicionalno širijo v prvem četrtletju leta. Po sezonski prilagoditvi so se čezmejne terjatve bank povečale za približno 1,6 bilijona dolarjev, kar ostaja največje četrtletno povečanje po pandemiji. V opombi k statistiki je BIS dodal, da je porast deleža evra ob nespremenjenih deviznih tečajih manjši od izmerjenega, smer gibanja pa ostaja enaka.

Trgom v nastajanju in gospodarstvom v razvoju je pripadlo 148 milijard dolarjev čezmejnega bančnega kredita. Afrika in Bližnji vzhod sta prejela 74 milijard dolarjev, večina tega zneska pa je šla dolžnikom v Združenih arabskih emiratih, Saudovi Arabiji in Katarju. Evropska gospodarstva v nastajanju so prejela 55 milijard dolarjev, približno 43 odstotkov tega zneska pa sta prevzeli Poljska in Madžarska. Skoraj dve tretjini tega 148-milijardnega povečanja so poročale banke v Združenem kraljestvu, Turčiji, Združenih državah, Španiji in na Kitajskem.

Delničarka BIS je tudi Banka Slovenije, katere guverner se udeležuje sestankov guvernerjev centralnih bank članic, organiziranih vsaka dva meseca. V Poročilu o finančni stabilnosti iz maja letos je Banka Slovenije med makrofinančnimi tveganji za domači finančni sistem navedla povečano izpostavljenost nebančnih finančnih posrednikov in med njimi izrecno omenila sklade zasebnega kreditiranja. Opozorila je, da lahko večja nihanja na globalnih finančnih trgih sprožijo likvidnostne težave v nebančnem finančnem sektorju in se posredno prelijejo v domače gospodarstvo.

Ob koncu leta 2025 je stanje čezmejnega bančnega kredita znašalo 38,1 bilijona dolarjev, do konca marca pa se je povečalo na 39,5 bilijona dolarjev.