ETS2 bo gorivo do leta 2030 podražil za 6 do 8 centov na liter, kaže vladni osnutek

Cene goriv bi se lahko zaradi vključitve stavb in cestnega prometa v evropski sistem trgovanja z emisijskimi kuponi do leta 2030 postopno zvišale za šest do osem centov na liter, ocenjuje osnutek Socialnega načrta za podnebje za obdobje od 2026 do 2032, s katerim se je vlada seznanila 14. aprila na 197. redni seji. Sistem, znan kot ETS2, se začne 1. januarja 2028, potem ko ga je Svet Evropske unije 5. marca 2026 ob sprejemanju spremenjenega evropskega podnebnega zakona prestavil za eno leto. Kupone bodo kupovali dobavitelji goriv, načrt pa predpostavlja, da se strošek prenese v maloprodajno ceno.

Osnutek ocenjuje, da bodo povprečni letni izdatki slovenskega gospodinjstva, povezani z emisijami ogljikovega dioksida, zrasli z 71 evrov v letu 2022 na 246 evrov v letu 2030. V prvem letu delovanja ETS2 naj bi se povečali za 59 evrov pri motornih gorivih, za 10 evrov pri zemeljskem plinu in za 9 evrov pri kurilnem olju ali utekočinjenem naftnem plinu. Izračun zajema vsa gospodinjstva, tudi tista, ki posameznega energenta ne uporabljajo.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, ki jih načrt povzema, se tretjina gospodinjstev ogreva z gorivi, ki vstopajo v ETS2. Zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin uporablja 19 odstotkov gospodinjstev, ekstra lahko kurilno olje pa 12 odstotkov. Gospodinjstvu, ki se ogreva na kurilno olje ali utekočinjeni naftni plin, se bo strošek emisij v prvem letu zvišal za 56 evrov oziroma za 62 odstotkov, energetsko revnemu gospodinjstvu pa za 48 evrov.

Načrt uporablja projekcijo Evropske komisije iz smernic za pripravo socialnih podnebnih načrtov, po kateri bo tona ogljikovega dioksida leta 2028 stala 50 evrov, leta 2029 55 evrov in od leta 2030 do 2032 po 60 evrov, izraženo v cenah iz leta 2023. Direktiva 2003/87/ES v prvih dveh letih delovanja sistema predvideva mehanizem, ki ob previsoki ceni na dražbe sprosti dodatne kupone. Sproži se, ko cena preseže 45 evrov za tono v cenah iz leta 2020, kar po navedbi Evropske komisije ustreza približno 58 evrom v letu 2027. Svet Evropske unije in Evropski parlament sta 11. junija 2026 dosegla začasni dogovor, da se količina ob vsaki sprostitvi podvoji z 20 na 40 milijonov kuponov in da se ukrep lahko uporabi dvakrat v letu. Letna zgornja meja sprostitve znaša 80 milijonov kuponov.

Sektorji, ki jih zajema ETS2, so leta 2023 izpustili 1.235 milijonov ton ekvivalenta ogljikovega dioksida, od tega 61 odstotkov cestni promet in 28 odstotkov stavbe, kažejo podatki Evropske agencije za okolje. Osemdeset milijonov kuponov je približno 6,5 odstotka te količine, kaže izračun Lider.si. Izračun primerja letno zgornjo mejo sprostitve z izpusti iz leta 2023, ne z omejitvijo kuponov za leto 2028, ki bo nižja. V rezervi za stabilnost trga je 600 milijonov kuponov, kar v sporočilu z 18. februarja 2026 Svet Evropske unije ocenjuje kot približno deset let zahtevanega zmanjšanja izpustov v ETS2.

Načrt ocenjuje, da bo ETS2 do leta 2032 v energetsko revščino potisnil 920 dodatnih gospodinjstev in da se bo delež energetsko revnih zvišal s 7,2 na 7,3 odstotka. Na prebivalce v najnižjem dohodkovnem kvintilu bo prehod po oceni načrta vplival v nekoliko manjši meri, ker je poraba lesne biomase za ogrevanje med najrevnejšo petino prebivalstva razmeroma visoka in znaša 38 odstotkov. Na goriva, ki vstopajo v ETS2, se v prvem kvintilu ogreva 26 odstotkov gospodinjstev, v drugem pa 32 odstotkov. Zakon o delovnih razmerjih ureja povračilo stroškov prevoza na delo skladno s kolektivnimi pogodbami, kar del podražitve goriva zaposlenim vrne kot prihodek. Zaposlenih je v Sloveniji nekaj manj kot dve petini prebivalstva, na 43 odstotkov pa se višje cene goriv prenesejo v celoti, ugotavlja načrt.

Za blažitev posledic je predvidenih 475,9 milijona evrov, od tega tri četrtine iz evropskega Socialnega sklada za podnebje in četrtina iz državnega proračuna. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je ob objavi na svojem portalu Energetika navedlo, da skupna vrednost razpoložljivih sredstev za Slovenijo znaša približno 480 milijonov evrov. Več kot 190 milijonov evrov nepovratnih sredstev je namenjenih prenovi enodružinskih hiš in stanovanj energetsko revnih gospodinjstev. Načrt predvideva tudi vavčer v višini 650 evrov na polnoletno upravičeno osebo za manjše naložbe v energetsko učinkovitost ali trajnostno mobilnost. Pravno podlago za načrt in za obveznosti reguliranih subjektov daje Podnebni zakon, objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije številka 56 iz leta 2025.

Slovenija obdavčuje emisije ogljikovega dioksida iz goriv od leta 1997. Okoljska dajatev za enoto obremenitve od 10. septembra 2024 znaša 30,85 evra. Delež te dajatve v maloprodajni ceni dizelskega goriva se je zvišal z 2,8 odstotka v letu 2022 na 5,26 odstotka v letu 2024, pri bencinu pa z 2,75 na 4,69 odstotka, kaže osnutek socialnega načrta. Projekcije Eurosistema iz junija 2026 predvidevajo, da bo energetska inflacija v evrskem območju leta 2028 znova zrasla, med razlogi za to je navedena uvedba ETS2.

Evropska komisija je 8. decembra 2025 predlagala, da se dražbe kuponov ETS2 začnejo januarja 2027 v državah, ki so sistem ustrezno prenesle v svoj pravni red. Prvi rok za predajo kuponov za emisije iz leta 2028 je 31. maj 2029.