Deset odstotkov dražja surova nafta takoj zviša slovensko inflacijo za približno 0,3 odstotne točke, čez leto dni pa je večji del učinka že v cenah hrane in storitev, kjer ostane še dve leti. Tako kaže model, objavljen v publikaciji Pregled makroekonomskih gibanj z napovedmi, junij 2026, ki jo je izdala Banka Slovenije.
Neposredni prispevek nepričakovane desetodstotne podražitve nafte je najmočnejši ob nastanku šoka in znaša okoli 0,3 odstotne točke, nato se zmanjšuje in po letu in pol večinoma izzveni. Posredni učinek prek neenergetskih cen se krepi počasneje, po približno enem letu je večji od neposrednega in ostane pozitiven do konca projekcijskega obdobja. Skupni učinek se tri leta po šoku zniža na približno 0,05 odstotne točke. Kumulativno v treh letih neposredni učinki zvišajo raven cen za približno 0,3 odstotka, posredni pa dodajo še 0,25 odstotka. Skoraj polovica učinka se pokaže zunaj cen energentov.
Posredni prenos teče predvsem prek cen hrane in storitev, kaže razširjena specifikacija modela. Pri hrani višji stroški energije zvišujejo stroške kmetijske pridelave, gnojil, predelave in prevoza. Pri storitvah učinek izhaja iz dejavnosti, vezanih na gorivo, kot sta prevoz in turizem, ter iz postopnega prilagajanja stroškov dela in vhodnih dobrin na dražjo energijo.
Za letos Banka Slovenije pričakuje 11,1-odstotno rast cen energentov, ki bo k skupni inflaciji prispevala 1,3 odstotne točke. Rast cen hrane bo letos 1,9-odstotna, v letu 2027 pa 4,0-odstotna in v letu 2028 3,3-odstotna. Cene storitev bodo letos višje za 4,2 odstotka, prihodnje leto za 3,9 odstotka. Vrh podražitev hrane je leto dni za vrhom podražitev goriva.
Od torka na bencinskih servisih zunaj avtocest liter dizelskega goriva stane 1,855 evra ali 13,2 centa več kot teden prej, liter 95-oktanskega bencina 1,649 evra in liter kurilnega olja 1,464 evra, so sporočili z Ministrstva za infrastrukturo in energetiko. Del podražitve je vlada pokrila z znižanjem dajatev na naftne derivate. Ukrep je po oceni Banke Slovenije letošnjo inflacijo energentov znižal za 5,1 odstotne točke, skupno inflacijo pa za 0,6 odstotne točke.
Meje svojega modela Banka Slovenije navaja sama. Ocenjeni posredni učinki so lahko konzervativni, ker linearni model zajema povprečen zgodovinski prenos in ne upošteva odvisnosti odzivov od gospodarskih razmer. V obdobjih visoke inflacije podjetja cene prilagajajo pogosteje, plače pa se močneje odzivajo na preteklo inflacijo. V alternativnem scenariju, ki predpostavlja za 62,7 odstotka višje cene nafte od osrednje napovedi, je zato uporabljen 1,5-kratnik običajnega odziva inflacije. V takšnem scenariju bi bila povprečna inflacija v obdobju od 2026 do 2028 za eno odstotno točko višja, rast BDP pa za 0,4 odstotne točke nižja.
Razpon med napovedmi ustanov za isto leto znaša pol odstotne točke. Za letošnjo inflacijo Banka Slovenije napoveduje 3,6 odstotka, Evropska komisija 3,5 odstotka, OECD in Consensus 3,3 odstotka, Gospodarska zbornica Slovenije pa 3,1 odstotka. Napoved Banke Slovenije je 0,5 odstotne točke nad mediano vseh napovedi. Decembra 2025 je ista ustanova za leto 2026 napovedovala 2,3 odstotka.
| Kdaj naftni šok pride v katero ceno | |||
|---|---|---|---|
| NAPOVED RASTI CEN V SLOVENIJI (v odstotkih) | |||
| Cenovna skupina | 2026 | 2027 | 2028 |
| Energenti | 11,1 | -2,6 | -2,1 |
| Hrana | 1,9 | 4,0 | 3,3 |
| Storitve | 4,2 | 3,9 | 3,4 |
| Osnovna inflacija | 2,8 | 2,6 | 2,2 |
| Skupna inflacija | 3,6 | 2,3 | 2,0 |
| UČINEK DESETODSTOTNE PODRAŽITVE NAFTE | |||
| Prispevek k inflaciji ob nastanku šoka | 0,30 o. t. | ||
| Prispevek k inflaciji tri leta po šoku | 0,05 o. t. | ||
| Dvig ravni cen v treh letih, neposredni učinek | 0,30 % | ||
| Dvig ravni cen v treh letih, posredni učinek | 0,25 % | ||
| Lider.si | Vir: Banka Slovenije, Pregled makroekonomskih gibanj z napovedmi, junij 2026 | |||
Evropska centralna banka je marca letos ob objavi projekcij izpustila običajne pahljače negotovosti okrog napovedi inflacije. V pojasnilu je navedla, da standardni izračun, ki temelji na zgodovinskih napakah projekcij, v danih okoliščinah ne bi dal zanesljive naznake negotovosti. Namesto tega je objavila tri scenarije. V osnovnem inflacija evrskega območja letos znaša 2,6 odstotka, v neugodnem 3,5 odstotka in v težkem 4,4 odstotka. Za leto 2027 se razpon razteza od 2,0 do 4,8 odstotka. Verjetnosti scenarijem strokovnjaki niso pripisali.
Neposredni kanal modeli zajamejo zanesljivo. Prenos svetovnih kotacij v ceno na črpalki je v Sloveniji mehaničen in pregleden, ker regulirano ceno določa sedemdnevno povprečje kotacij Platts European Marketscan in gibanje tečaja dolar proti evru. Analiza Centre for Economic Policy Research iz maja letos, ki temelji na podatkih harmoniziranega indeksa cen med letoma 1996 in 2025, ugotavlja, da so naftni šoki hitri in razmeroma kratkotrajni, prelivanje v neenergetske cene pa je omejeno v primerjavi s šoki na trgu plina. Evropska centralna banka je marca napoved osnovne inflacije evrskega območja za leto 2026 zaradi naftnega šoka popravila navzgor le za 0,1 odstotne točke.
Preberite več:
Cene goriv in maziv za osebna prevozna sredstva so se junija na mesečni ravni znižale za 1,3 odstotka in mesečno inflacijo ublažile, je 30. junija objavil Statistični urad RS. Podražitev dizla za 13,2 centa velja od 21. julija.
