Slovenija je v prvih petih mesecih letošnjega leta ohranila presežek na tekočem računu plačilne bilance, vendar je bil ta občutno nižji kot v enakem obdobju lani. Po podatkih Banke Slovenije, ki jih v najnovejšem gospodarskem pregledu povzema Analitika Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je presežek znašal 770 milijonov evrov, kar je skoraj 600 milijonov evrov manj kot pred letom dni. Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc pojasnjuje, da so na poslabšanje vplivali predvsem dražji uvoz naftnih derivatov, hitrejša rast uvoza od izvoza ter večja poraba Slovencev na potovanjih v tujino.
Po marčevskem skoku cen surove nafte se je občutno povečala vrednost uvoza energentov, zaradi česar je Slovenija pri blagovni menjavi ponovno ustvarila primanjkljaj v višini 450 milijonov evrov. Uvoz blaga se je v prvih petih mesecih povečal za 8,4 odstotka, medtem ko je izvoz zrasel za pet odstotkov, kar je dodatno zmanjšalo pozitivno zunanjetrgovinsko bilanco.
Na drugi strani storitvena menjava ostaja pomemben steber slovenskega gospodarstva. Presežek pri storitvah je ostal na ravni približno 1,4 milijarde evrov, vendar se je na uvozni strani močno povečala poraba Slovencev v tujini. Analitika GZS ugotavlja, da so gospodinjstva za potovanja v tujino namenila približno desetino več sredstev kot v enakem obdobju lani, kar pripisujejo predvsem višjemu življenjskemu standardu. Ob tem se je nadaljevala tudi rast potrošnje tujih turistov v Sloveniji, ki je bila medletno višja za 6,2 odstotka.
Pregled gospodarskih gibanj kaže tudi na nadaljevanje ugodnih trendov v gradbeništvu. Obseg opravljenih gradbenih del se je v prvih petih mesecih povečal za približno četrtino, pri čemer je bila najizrazitejša rast pri gradnji inženirskih objektov, kot so prometna infrastruktura, energetski objekti in komunikacijska omrežja. Obseg gradnje nestanovanjskih stavb se je povečal za skoraj 30 odstotkov, medtem ko je bila rast pri stanovanjskih objektih precej skromnejša.
Razmere na trgu dela ostajajo razmeroma stabilne. Število delovno aktivnih oseb se je v primerjavi z lanskim letom le minimalno zmanjšalo, medtem ko se zaposlovanje še naprej krepi predvsem v zdravstvu, izobraževanju in javni upravi. Plačna dinamika ostaja močna, saj so bile majske bruto plače medletno višje za sedem odstotkov. Analitika GZS pričakuje, da bo rast plač v drugi polovici leta še nekoliko hitrejša zaradi nadaljnjega izvajanja plačne reforme v javnem sektorju.
| Ključni gospodarski kazalniki (prvih pet mesecev 2026) | |
|---|---|
| Kazalnik | Vrednost |
| Presežek tekočega računa | 770 mio EUR |
| Primanjkljaj blagovne menjave | 450 mio EUR |
| Rast izvoza blaga | 5,0 % |
| Rast uvoza blaga | 8,4 % |
| Presežek storitvene menjave | 1,4 mrd EUR |
| Rast bruto plač | 7,0 % |
Vir: Analitika GZS, Banka Slovenije, Statistični urad RS. :contentReference[oaicite:7]{index=7}
Med manj spodbudnimi kazalniki izstopajo podatki o koprskem pristanišču. Skupni blagovni promet se je v prvih petih mesecih zmanjšal za 1,2 odstotka, predvsem zaradi manjšega pretovora motornih vozil in suhega razsutega tovora. Po drugi strani se je število pretovorjenih kontejnerjev povečalo za tri odstotke, rast pa beleži tudi pretovor naftnih derivatov.
Analitika GZS ocenjuje, da slovensko gospodarstvo kljub ugodnim razmeram na trgu dela in nadaljnji rasti gradbeništva ostaja izpostavljeno zunanjim tveganjem. Med ključnimi izpostavljajo višje cene surovin, geopolitične napetosti, razmere v evropski avtomobilski industriji ter negotovost v mednarodni trgovini, ki lahko v prihodnjih mesecih vplivajo na izvozno usmerjena podjetja.
