Državni zbor je sprejel novelo Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1D), s katero se do 1. februarja 2028 podaljšuje uporaba dosedanjih podatkov o vrednosti nepremičnin pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev. S tem se država izogne temu, da bi rast ocenjenih vrednosti nepremičnin vplivala na socialne transferje gospodinjstev, katerih dejanski materialni položaj se ni spremenil.
Po pojasnilih ministrstva zakon ne uvaja novih pravic ali obveznosti in nima finančnih posledic za državni proračun. Njegov namen je preprečiti, da bi višje posplošene vrednosti nepremičnin zaradi rasti cen na nepremičninskem trgu avtomatično povzročile izgubo ali zmanjšanje socialnih prejemkov.
Analize ministrstva kažejo, da bi brez sprejete novele približno 3.000 gospodinjstev izgubilo pravico do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, več kot 30.000 družin pa bi prejelo nižje letne pravice iz javnih sredstev. To pomeni, da bi bilo prizadetih skoraj 14 odstotkov vseh družin, čeprav se njihov dejanski socialni položaj ne bi spremenil.
Novela naj bi tako zagotovila pravno varnost upravičencev in nemoteno delo centrov za socialno delo do priprave celovite rešitve. Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve napoveduje, da bo do konca letošnjega leta pripravilo akcijski načrt za postopno uvedbo nove evidence vrednotenja nepremičnin v sistem ugotavljanja materialnega položaja.
Na podlagi tega načrta bodo sledile spremembe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, Zakona o socialnovarstvenih prejemkih ter prilagoditve informacijskih sistemov. Cilj je, da bo najpozneje do konca januarja 2028 vzpostavljen sistem, ki bo omogočal uporabo posodobljenih vrednosti nepremičnin brez negativnih posledic za upravičence.
