Evropska centralna banka je danes v poročilu o finančni stabilnosti zapisala, da so delniške vrednotenja v evrskem območju raztegnjena po zgodovinskih merilih in da so premije za tveganje na korporativnih obveznicah stisnjene na ravni, ki ne odražajo stopnje geopolitične negotovosti. Za centralno banko, ki običajno govori v ograjenih formulacijah, je to neobičajno neposredna ocena: trgi podcenjujejo tveganja.
Poročilo je izšlo v tednu, ko SBITOP kotira nad predvojno ravnjo, čeprav se iranska kriza ni končala, čeprav cene nafte in žvepla rastejo in čeprav je zaprtje Hormuške ožine prekinilo dobavo utekočinjenega plina, rafiniranih naftnih derivatov, aluminija in gnojil. Podpredsednik ECB Luis de Guindos sam priznava, da gre za drugi energetski šok v štirih letih.
De Guindos, ki mu mandat poteče ta mesec, je v nedavnem intervjuju za Financial Times dejal, da primerjava z letom 2022 ni ustrezna. Takrat sta bila monetarna in fiskalna politika izjemno ekspanzivni. Danes so obrestne mere pozitivne, ECB krči bilanco, fiskalni prostor je ožji. Imam energetski šok, je dejal. To ni vprašanje. Vprašanje je, kako velik bo.
Poročilo posebej izpostavlja podjetja, ki so hkrati občutljiva na trgovino, energijo in obrestne mere. Produljen šok bi pri teh podjetjih povzročil znatne učinke drugega kroga, piše ECB, z možnimi posledicami za gospodinjstva prek poslabšanja razmer na trgu dela ali pritiskov na življenjske stroške.
Ta opis zadene jedro slovenskega gospodarstva. Petrol je v prvem četrtletju 2026 ustvaril 73 odstotkov manj dobička kot leto prej. Regulacija marž, iranska kriza in rast cen žvepla so ga zadele hkrati. Cinkarna Celje, katere četrtletni dobiček je padel na 3,1 milijona evrov, se sooča z enako kombinacijo: rast stroškov energije in surovin, kitajska konkurenca na trgu titanovega dioksida in občutljivost na obrestne mere. Krka je manj izpostavljena energetskemu šoku, a 35 odstotkov njene prodaje gre na vzhodnoevropske trge, ki so med bolj občutljivimi na geopolitična tveganja.
SBITOP je 30. aprila presegel predvojno raven. Vse prvokotirane delnice so bile v zelenem. Ljubljanska borza je s tem ocenila, da iranska kriza za slovenska podjetja ni materialna. ECB danes ocenjuje nasprotno: da so vrednotenja v evrskem območju raztegnjena in da bi produljen šok zadel ravno tista podjetja, ki sestavljajo jedro borznih indeksov.
Obe oceni ne moreta biti hkrati pravilni. De Guindos sam pravi, da je šok tu in da odprto ostaja le vprašanje obsega.
Poročilo ECB poziva makrobonitetne organe, naj ohranijo kapitalske blažilnike in standarde kreditiranja, za nebančne finančne posrednike z nizkimi likvidnostnimi rezervami in koncentriranimi izpostavljenostmi pa zahteva celovit regulativni odgovor. To je de Guindosovo zadnje poročilo o finančni stabilnosti. Energetski šok podeduje njegov naslednik.
