Evropska unija bo od julija letos na vsako pošiljko iz tretjih držav z vrednostjo do 150 evrov zaračunala fiksno carinsko pristojbino treh evrov na artikel. Ukrep, ki ga je Svet EU potrdil decembra, odpravlja dosedanjo oprostitev dajatev za malovredno blago, ki jo je spletna trgovina spremenila v množično pot za neobdavčen in pogosto ponarejen uvoz. Od leta 2022 se je obseg malih pošiljk v EU podvojil vsako leto, leta 2024 jih je v unijo vstopilo 4,6 milijarde oziroma 180 na sekundo, po podatkih Evropske komisije.
Svet EU in Evropski parlament sta marca dosegla dogovor o največji carinski reformi od nastanka carinske unije leta 1968. Reforma uvaja enotno evropsko carinsko podatkovno vozlišče, v katerem bodo uvozniki in izvozniki oddali podatke le enkrat namesto pri vsakem od 27 nacionalnih organov. Spletne platforme in prodajalci iz tretjih držav bodo po novem veljali za uvoznike, ne pa končni potrošnik, ki naroča blago. Nova evropska carinska agencija s sedežem v Lillu bo začela delovati ob uveljavitvi reforme, kot poroča Svet EU.
Škoda zaradi ponarejenih izdelkov in piratstva znaša po ocenah Urada EU za intelektualno lastnino (EUIPO) do 15 milijard evrov letno na posamezno državo članico. Carinski organi v EU so leta 2024 zaznali 64.000 primerov tveganih pošiljk in zadržali 112 milijonov ponarejenih izdelkov. Največji delež ponarejene robe prihaja iz Kitajske (po količini) in iz Turčije (po vrednosti), po podatkih hrvaške carinske uprave, ki jih je za HRT posredoval vodja oddelka za intelektualno lastnino Ninoslav Babić. Carinski organi v povprečju fizično pregledajo le pet do sedem odstotkov vseh uvoznih pošiljk.
