Na neformalnem vrhu na Cipru so Evropski parlament in Evropska komisija ter ciprsko predsedstvo Sveta EU podpisali načrt za dokončanje enotnega trga. Dokument je bil v nastajanju od februarja, vojna na Bližnjem vzhodu pa je prestavila prvotni rok (marca). Takoj po podpisu pa so se pojavila poročila, da države članice načrt že omejujejo.
Ideja ni nova. Že februarja je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala strategijo “One Europe, One Market” s ciljem doseči polno integracijo enotnega trga do konca leta 2027. Dokument je bil prvotno načrtovan za vrh Evropskega sveta v marcu, a ga je vojna na Bližnjem vzhodu prestavila na neformalni vrh na Cipru 23. in 24. aprila.
Kar je bilo 24. aprila podpisano, je politična in operativna zaveza treh institucij. Trimesečni pregledi napredka, jasne institucionalne odgovornosti in redni pregled stanja za zagotovitev preglednosti. Konkretnih zakonodajnih predlogov dokument ne vsebuje, so pa opredeljeni cilji za sporazume najpozneje do konca leta 2027.
Kaj je v načrtu
Ključni zgodnji mejnik je cilj, da se do junija 2026 dokonča prva faza Unije prihrankov in naložb, ki ji sledijo zakonodajni predlogi v drugi polovici leta 2026. Na področju tehnologije je osrednji element Zakon o digitalnih omrežjih, ki naj bi pospešil telekomunikacijske naložbe in omogočil konsolidacijo evropskih operaterjev. Komisija pripravlja tudi širši paket tehnološke suverenosti, ki vključuje Chips Act 2.0 in Zakon o razvoju oblaka in umetne inteligence.
Med strateškimi prioritetami so obramba, vesoljske tehnologije, čiste tehnologije, kvantne tehnologije, umetna inteligenca in plačilni sistemi. Komisija načrtuje tudi Zakon za industrijski pospeševalnik z mehanizmom “evropske preference” v izbranih sektorjih.
Države članice že omejujejo ambicije
A dan pred podpisom so se pojavili prvi znaki trenja. Potem ko je Evropska komisija napredovala z osnutkom časovnega načrta, ki je vključeval tesne roke in daljnosežne zahteve, so države Sveta EU ambicije začele omejevati. To je razvidno iz osnutka dokumenta, pridobljenega dan pred podpisom.
To ni presenetljivo. Enotni trg je politično občutljivo področje, saj zahteva, da države članice del regulativne suverenosti prenesejo na raven EU. Kritiki opozarjajo, da načrt predvideva zmanjšanje demokratičnega nadzora, med drugim z omejevanjem parlamentarnega nadzora prek zmanjšanja delegiranih aktov in večjo uporabo direktiv namesto uredb.
Analitični dokument, ki ga je ob podpisu objavila fundacija Jacques Delors skupaj s partnerji, ocenjuje, da evropska ključna ranljivost leži v njeni notranji razdrobljenosti, zlasti na področju kapitalskih trgov, energetskih sistemov in digitalnega prostora, kar ima oprijemljive stroške za konkurenčnost.
Mednarodni denarni sklad napoveduje, da bo EU do leta 2030 predstavljala le 12,91 odstotka svetovnega BDP, v primerjavi s 13,86 odstotka ZDA in 20,36 odstotka Kitajske. To je temeljni argument za nujnost ukrepanja, saj izgublja Evropa relativno težo v globalnem gospodarstvu, enotni trg pa ostaja njen najmočnejši instrument, ki ga ni v celoti izkoristila.
Za Slovenijo, ki izvozi več kot 80 odstotkov svojega BDP v EU, je dokončanje enotnega trga neposredno ekonomsko vprašanje. Vsaka ovira pri čezmejnem poslovanju, vsako podvajanje regulativnih zahtev in vsaka razdrobljenost kapitalskih trgov se neposredno odraža v pogojih poslovanja slovenskih podjetij.
En odgovor
Problem so politični interesi.