Svet EU je 22. aprila potrdil predlog Uredbe EU o novih genomskih tehnikah (NGT), ki bi rastlinam z manj kot 20 genomskimi spremembami (NGT1) odpravil obveznost označevanja na živilih. Evropski parlament bo o tem glasoval 18. maja. Slovenija tej uredbi nasprotuje, vendar je v primerjavi z EU v manjšini.
Evropski parlament in Svet EU sta 4. decembra 2025 dosegla dogovor o evropski zakonodaji, ki ureja izdelke, pridobljene z NGT. Ta določa, da bodo izdelki, pridobljeni iz rastlin pod oznako NGT1, izvzeti iz zahtev glede označevanja gensko spremenjenih organizmov (GSO) za potrošnike. Označevanje bi bilo še vedno obvezno za semena, kar bi kmetom omogočilo informirano izbiro, navaja Evropski parlament.
Po navedbah Parlamenta spadajo pod oznako NGT1 rastline, ki so bile gensko spremenjene z novimi tehnikami, vendar se od izvorne rastline razlikujejo z največ 20 genetskimi spremembami. Agrinfo navaja, da bi rastline iz te kategorije lahko nastale tudi naravno ali s klasičnim križanjem, vendar ne bodo obravnavane kot GSO. Na tej podlagi bi jih evropska zakonodaja obravnavala kot ekvivalentne konvencionalnim rastlinam.
Slovenija je proti omilitvi zakonodaje. Irena Rotar iz EKO civilne iniciative Slovenije je za Radio Slovenija, ki ga navaja portal MMC RTV SLO, pojasnila, da so med razlogi za nasprotovanje uredbi poleg zmanjšanja sledljivosti pri označevanju hrane tudi “pomanjkanje jasnih pravil glede patentov, tveganja za male kmete zaradi nedostopnosti semen in problem sobivanja med novimi genomskimi tehnikami rastlin ter ekološko pridelavo”.
Strokovna vodja Inštituta Ekosemena Maja Kolar pa poudarja, da si, glede na raziskave, več kot 85 odstotkov ljudi želi označevanje GSO na živilih, piše MMC RTV SLO.
V Evropi medtem poteka vseevropska kampanja Blacked-out Ingredients oziroma Prekrite sestavine, ki pod apelom “Označite hrano, pridobljeno z novimi genskimi tehnikami!” združuje 52 evropskih organizacij, tudi več slovenskih. MMC RTV SLO navaja, da so v okviru mreže nevladnih organizacij za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo zbrali več kot 40.000 podpisov potrošnikov, ki pozivajo evropske poslance, naj se opredelijo za ohranitev označevanja.
Kampanjo podpira tudi Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), kjer pravijo, da sicer niso proti GSO ali NGT, saj ti lahko prinesejo številne koristi, vendar se “odločno zavzemajo za preglednost, znanstveno preverjanje in pravico potrošnika do informiranosti in izbire”. Menijo, da bi potrošniki z odstranitvijo oznak izgubili pravico do informiranosti in izbire, kar sta osnovni načeli evropske potrošniške zakonodaje.
Evropska zakonodaja sicer zahteva označevanje prisotnosti GSO šele, ko ti presegajo 0,9 % sestave živila, vsebnost GSO pa je v večini izdelkov pod to mejo, poroča ZPS.
Evropski parlament bo o Uredbi o NGT glasoval 18. maja 2026. Če evropski poslanci predlog zavrnejo, bodo vse rastline z genomskimi spremembami, tudi NGT, obravnavane kot klasični GSO. To pomeni, da bo v veljavi ostala obstoječa zakonodaja s strogimi postopki odobritve in obveznim označevanjem na živilih. V praksi to pomeni tudi počasnejši razvoj novih sort, manj zanimanja industrije za evropski trg in več regulativnih ovir za raziskave. Evropska unija bo tako ostala bolj restriktivna v primerjavi z ZDA in nekaterimi deli Azije.
V kolikor bo Parlament izglasoval sprejetje nove zakonodaje, pa živila, ki vsebujejo rastline iz skupine NGT1, ne bodo več označena kot izdelki, ki vsebujejo GSO. V praksi bi to pomenilo hitrejše odobritve za NGT1, manj birokracije pri testiranju in več možnosti za uporabo v kmetijstvu v EU. Bolj kompleksne genske spremembe bi bile še vedno obravnavane kot GSO, temu primerno označene ter pod strogo presojo Evropske agencije za varnost hrane (European Food Safety Authority – EFSA). Sprejetje nove zakonodaje bi omogočilo tudi več inovacij, zaradi česar bi v kmetijstvu lahko gojili odpornejše rastline na sušo in škodljivce ter posledično uporabljali manj pesticidov. Povečala bi se tudi konkurenčnost EU proti ZDA in Kitajski.
