Slovenska razvojna banka je leto 2025 zaključila z bonitetno oceno AA, čistim dobičkom in sporočilom o stabilnosti. A za fasado uspešnega leta se skriva podvojitev nedonosnih kreditov, 37 milijonov evrov oslabitev in vprašanje, kdo bo na koncu plačal račun za propad jeklarske in avtomobilske industrije.
Delež nedonosnih kreditov SID banke je v letu 2025 skočil z 4,3 na 9,9 odstotka. Povprečje slovenskega bančnega sistema je, za primerjavo, ostalo pod 3 odstotki. SID banka torej kaže trikrat slabšo kakovost kreditnega portfelja kot komercialne banke, s katerimi sicer ne konkurira neposredno.
Razlog je znan in ga banka v poročilu navede brez ovinkov. Nekateri večji dolžniki iz predelovalnih dejavnosti, zlasti iz jeklarske in avtomobilske industrije, so postali neplačniki. Za Slovenijo, ki je z jeklom in avtomobili globoko vpeta v evropske dobavne verige, to ni presenetljivo. Je pa zaskrbljujoče v obsegu.
Kdo plača?
Od 37 milijonov evrov neto oslabitev in rezervacij, ki jih je banka knjižila v letu 2025, večina izhaja iz posojilnih skladov. Ti skladi so posebna kategorija. SID banka jih upravlja skupaj z Ministrstvom za gospodarstvo in Ministrstvom za infrastrukturo, pri čemer je pogodbeno dogovorjeno, da negativni rezultat sklada primarno bremeni državo, ne banke. Mehanizem se imenuje klavzula kritja prvih izgub.
V praksi to pomeni, da se 29 milijonov evrov od skupnih 37 milijonov oslabitev v izkazu poslovnega izida pojavi kot odhodek, hkrati pa se za enak znesek zmanjšajo obveznosti banke do ministrstev. Poslovni izid se torej ne poslabša toliko, kot bi se sicer. A denar nekje izgine (iz proračuna).
Skupni negativni rezultat posojilnih skladov v letu 2025 je znašal skoraj 35 milijonov evrov, ki so jih po pogodbenih pravilih pokrila ministrstva. To je bil največji tak odliv od ustanovitve teh skladov.
Potem pa pride nova struktura
V istem letu, ko je portfelj razpadal na enem koncu, je SID banka na drugem koncu gradila. Septembra 2025 je dokončala projekt, ki ga je načrtovala že leta, izčlenitev dejavnosti lastniškega financiranja v dve novi odvisni družbi. Prva je SID Kapital, ki prevzema lastniške naložbe, vlaganja v zasebne sklade in sklade tveganega kapitala ter naložbo v Investicijski sklad Pobude treh morij. Druga je SID Upravljanje premoženja, ki skrbi za profesionalno upravljanje tega portfelja.
S tem je SID banka prvič po letu 2018 postala skupina v formalnem pomenu besede. Obvladujoča banka in dve odvisni družbi, ki skupaj tvorita Skupino SID banka z bilančno vsoto 2,5 milijarde evrov.
Zakaj je to pomembno? Ker gre za premik v logiki razvojnega financiranja. Do zdaj je SID banka lastniške naložbe vodila znotraj bančne bilance, skupaj z vsem ostalim. Zdaj jih je ločila v samostojno enoto z lastno upravljalsko strukturo, nadzornim svetom in poslovodjem.
Cilj je večja preglednost in specializacija, saj upravljanje lastniškega kapitala zahteva drugačne kompetence kot kreditiranje in mobilizacija zasebnega kapitala, saj želi SID Kapital nastopati kot sidrni vlagatelj v sklade, ki nato pritegnejo zasebne vlagatelje. Država vloži en evro, zasebnik doda dva, skupaj gredo trije v sklad, ki financira slovensko zagonsko podjetje ali infrastrukturni projekt.
Korak, ki ga Slovenija ni imela
Slovenija je bila med redkimi razvitimi evropskimi državami brez ločene institucije za lastniško razvojno financiranje. Nemška KfW ima KfW Capital, nizozemska Invest-NL svojo lastniško platformo, francoski Bpifrance je znan prav po tem segmentu. SID banka je s SID Kapitalom naredila korak v to smer, a z bistveno manjšimi sredstvi. Bilančna vsota SID Kapitala konec leta 2025 je znašala 74 milijonov evrov, od tega 52 milijonov evrov portfelja alternativnih skladov. Za primerjavo je KfW Capital samo v letu 2024 vložil več kot 500 milijonov evrov v nemške sklade tveganega kapitala.
SID Kapital je torej zaenkrat bolj pokazatelj smeri kot pa resna kapitalska sila, a tudi to ni nepomembno, saj je znak, da Slovenija to področje jemlje resno.
V letu 2026 SID banka načrtuje dva nova posojilna sklada v skupni vrednosti milijarde evrov, začetek kreditiranja javnih najemnih stanovanj in pridobitev dovoljenja ATVP za upravljanje alternativnih skladov prek SID Kapitala. Hkrati bo morala sanirati kreditni portfelj, ki je konec leta 2025 kazal 9,9 odstotka nedonosnosti. Načrt za gibanje nedonosnih izpostavljenosti je sprejet, konkretnih ciljev pa poročilo ne razkriva.
Za razvojno banko, ki deluje v javnem interesu in za katero jamči Republika Slovenija, je to razpetost med razvojno logiko in kreditno kakovostjo. SID banka financira podjetja tam, kjer trg ne želi. Nekatera od teh podjetij propadejo. Računico na koncu pa poravna proračun.
