Javne finance se oddaljujejo od vzdržnosti zaradi izjemno visoke rasti izdatkov, opozarja Fiskalni svet. Brez kompenzacijskih ukrepov bi interventni zakon primanjkljaj dodatno povečal za 900 milijonov evrov letno. Primanjkljaj sektorja država pa bi lahko ob trenutno veljavnih politikah do leta 2028 dosegel 3,5 odstotka BDP.
Javnofinančni primanjkljaj se je lani povečal na 2,5 odstotka BDP zaradi občutne rasti izdatkov. Ključna razloga sta visoka rast sredstev za zaposlene zaradi spremembe plačnega sistema in uvedbe zimskega regresa ter nadaljnje povečanje socialnih nadomestil.
Rast izdatkov se je lani več kot podvojila in znašala 11,6 odstotka. Delež sredstev za zaposlene v BDP se je samo lani povečal za 1,1 odstotne točke, kar tudi brez učinka zimskega regresa presega prvotne projekcije vlade za celotno štiriletno obdobje uvajanja reforme.
Gospodarski obeti poslabšani
Gospodarski obeti so se poslabšali, povečanje sredstev za zaposlene je bilo občutnejše od ocen v času priprave fiskalno strukturnega načrta jeseni 2024. Posledično bo primanjkljaj v naslednjih letih presegel dovoljeno mejo minus tri odstotke BDP.
Bruto javni dolg naj bi po projekcijah Fiskalnega sveta ob koncu trenutno veljavnega načrta leta 2028 ostal na podobni ravni kot lani, kar pa je skoraj pet odstotnih točk BDP več, kot je bilo predvideno v načrtu.
Kumulativno odstopanje že letos preseženo
Kumulativno odstopanje od zavez iz srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta je bilo še znotraj dovoljenega, a le zaradi izrabe manevrskega prostora, ustvarjenega v 2024. Projekcije Fiskalnega sveta in ministrstva za finance nakazujejo, da bo kumulativno odstopanje že letos preseglo dovoljeno.
Nadaljnje odstopanje do konca trenutnega načrta leta 2028 bi se lahko celo podvojilo. Prostor fiskalne politike za ukrepanje, tudi za naslavljanje posledic šokov, je tako precej omejen, kljub sprejetju pokojninske reforme.
Interventni zakon bi povečal primanjkljaj za 900 milijonov evrov
V zakonodajnem postopku je predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki večinoma ne naslavlja posledic trenutnega šoka. Brez kompenzacijskih ukrepov bi njegovo sprejetje po oceni Fiskalnega sveta primanjkljaj dodatno strukturno povečalo za okoli 900 milijonov evrov oziroma za več kot eno odstotno točko BDP letno.
Fiskalni svet opozarja, da se je potrebno izogibati ukrepom, ki bi stanje javnih financ dodatno slabšali. Morebitni ukrepi za naslavljanje izrednih razmer morajo biti precej bolj ciljni in časovno omejeni kot v času epidemije in v energetski krizi pred štirimi leti.
Zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer je Fiskalni svet pripravil alternativna scenarija, ki nakazujeta možnost dodatnega poslabšanja javnih financ. V “ostrem” scenariju, kjer je šok podaljšan v 2027, bi lahko primanjkljaj v letu 2028 tudi brez ukrepanja fiskalne politike dosegel okoli pet odstotkov BDP.
En odgovor
Ta primanjkljaj postaja resen problem.