Evropska komisija je 3. junija sprejela spomladanski sveženj evropskega semestra. Slovenija je konec leta 2025 z javnim dolgom 65,7 odstotka bruto domačega proizvoda ostala pod povprečjem Evropske unije, ki je znašalo 82,8 odstotka, isti dan pa je Komisija odprla oceno njenega primanjkljaja, ki naj bi v letu 2026 presegel tri odstotke.
Slovenija svoje fiskalne zaveze uresničuje prek srednjeročnega proračunsko-strukturnega načrta za obdobje 2025-2028. Na njeno prošnjo ji je Svet julija 2025 dovolil odstop od priporočene rasti neto izdatkov, letos pa je Komisija nacionalno odstopno klavzulo za obrambo aktivirala za sedemnajst držav, med njimi Slovenijo. Klavzula velja v obdobju 2025-2028 in omogoča, da trajno višji obrambni izdatki ne ogrozijo srednjeročne vzdržnosti javnih financ.
| JAVNI DOLG IN PRIMANJKLJAJ PO SPOMLADANSKI NAPOVEDI EVROPSKE KOMISIJE | |||
|---|---|---|---|
| Kazalnik | Slovenija | Italija | Povprečje EU |
| Javni dolg, konec 2025 (% BDP) | 65,7 | 137,1 | 82,8 |
| Javni dolg, konec 2027 (% BDP) | 65,1 | 139,2 | 85,3 |
| Proračunski primanjkljaj 2027 (% BDP) | 3,5 | 2,9 | 3,6 |
| Lider.si | Vir: Evropska komisija, spomladanska gospodarska napoved 2026 | |||
Po podatkih Eurostata je imela konec leta 2025 najvišji javni dolg Grčija s 146,1 odstotka BDP, sledijo Italija s 137,1, Francija s 115,6, Belgija s 107,9 in Španija s 100,7 odstotka. Na dnu lestvice sta Estonija s 24,1 in Luksemburg s 26,5 odstotka, Slovenija pa je v spodnji tretjini unije.
Slovenski proračunski primanjkljaj se po spomladanski napovedi širi z 0,9 odstotka BDP iz leta 2024 na 3,3 odstotka leta 2026 in 3,5 odstotka leta 2027. Ker naj bi presegel referenčno mejo treh odstotkov, je Komisija o Sloveniji sprejela poročilo po členu 126(3) Pogodbe, prvo proceduralno stopnjo na poti k morebitnemu postopku zaradi čezmernega primanjkljaja. Napoved ne vključuje ukrepov, ki jih je državni zbor sprejel po presečnem datumu in ki bi proračun dodatno obremenili za 0,5 do 1,0 odstotka BDP.
Italijanski primanjkljaj po isti napovedi pada s 3,1 odstotka leta 2025 na 2,9 odstotka v letih 2026 in 2027. Italija ostaja v postopku zaradi čezmernega primanjkljaja, a bo imela leta 2027 nižji primanjkljaj od slovenskega, čeprav je njen javni dolg več kot dvakrat višji.
Komisija v strukturnih priporočilih Sloveniji izpostavlja vzdržnost pokojnin, zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Pokojninska reforma iz leta 2025 z novo uskladitveno formulo 50:50 bo po osnutku proračuna izdatke za pokojnine v letu 2026 znižala za 40 milijonov evrov, Mednarodni denarni sklad pa jo označuje za temelj dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema. Obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka bremeni plače od julija 2025.
Slovenski BDP je leta 2025 zrasel za 1,1 odstotka, napoved zanj predvideva 1,9 odstotka letos in 2,3 odstotka prihodnje leto, nad povprečjem evrskega območja. Inflacija je lani znašala 2,5 odstotka in se letos zvišuje zaradi višjih cen energije. K primanjkljaju prispeva tudi iztek sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, javne naložbe pa naj bi kljub temu ostale visoke pri 5,1 odstotka BDP, deloma zaradi obrambnih vlaganj.
Za celotno unijo Komisija napoveduje, da bo javni dolg do konca leta 2027 zrasel na 85,3 odstotka BDP, primanjkljaj pa na 3,6 odstotka. Med razlogi navaja šibko gospodarsko aktivnost, višje obresti, rast obrambnih izdatkov in nove ukrepe za blaženje visokih cen energije.
Evroskupina je decembra slovenski osnutek proračuna za leto 2026 skupaj s hrvaškim in litovskim uvrstila med tiste s tveganjem neskladnosti s priporočeno rastjo neto izdatkov.
