Danes obeležujemo Svetovni dan varnosti hrane. Letošnja tema pod sloganom Od težav do rešitev poudarja pomen podatkov pri sprejemanju ukrepov. A za gospodarstvo je relevantno vprašanje, koliko dejansko stane nevarna hrana in kdo nosi ta strošek?
Odgovor je neprijeten. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da kontaminirana hrana letno povzroči 866 milijonov obolenj in 1,52 milijona smrti, kar prizadene skoraj vsakega devetega človeka na svetu. Strošek se ne ustavi pri zdravstvenih računih. Bolezni, povezane s hrano, pomenijo bolniške odsotnosti, manjšo produktivnost, zdravstvene stroške, umike izdelkov iz prometa, odškodninske tožbe in v najhujših primerih zaprtje podjetij ter izgube izvoznih trgov.
Evropska agencija za varnost hrane EFSA ocenjuje, da samo salmoneloza v EU letno stane do 3 milijarde evrov. In salmoneloza je le ena od več kot 200 bolezni, ki jih povzroča onesnažena hrana.
Za podjetja v prehrambni verigi so ti stroški neposredni in merljivi. Umik izdelkov iz prometa je med najdražjimi epizodami v živilski industriji, ker zajema logistiko umika, uničenje zalog, komunikacijo s kupci, inšpekcijske preglede in pogosto trajno škodo za blagovno znamko.
V EU je sistem sledljivosti in hitrega obveščanja RASFF leta 2025 zabeležil tisoče obvestil o neskladnih živilih, med katerimi so bili najpogostejši povzročitelji Salmonella, Listeria in alergeni, ki niso bili navedeni na embalaži.
Za Slovenijo uradne ekonomske analize stroška nevarne hrane praktično ni. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin objavlja število inšpekcijskih pregledov in ugotovljenih neskladnosti, ne pa celotnega ekonomskega bremena za podjetja in javno zdravje.
Preberite več:
Svetovna zdravstvena organizacija in Svetovna banka skupaj pripravljata celovito globalno ekonomsko oceno tega bremena, ki bo objavljena do konca leta 2026. Ko bo, bo prvič mogoče primerjati države ne le po standardih nadzora, ampak po dejanskem ekonomskem strošku nevarne hrane.
