Fraport Slovenija je državi vrnil 374.836 evrov energetske pomoči, ker je lastniku v Frankfurtu izplačal deset milijonov evrov dividend. Znesek ustreza navedenemu v letnem poročilu, vrnjen pa je bil v zakonskem roku, pravijo za Lider.si v Fraportu Slovenija.
Obveznost izhaja iz zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki ob izplačilu dobička nalaga vračilo državne pomoči. Upravljavec ljubljanskega letališča jo je dobil med krizo cen elektrike, dividendo iz bilančnega dobička za leto 2023 pa izplačal v letu 2024. Stroške električne energije za leto 2024 je družba povečala za dodatnih 348.859 evrov, kolikor je pomoči dobila leto prej.
Čisti dobiček je v letu 2024 znašal 11.324.334 evrov, naložbe v objekte in opremo pa 8.040.000 evrov. Konec leta je imela družba 17.660.143 evrov denarnih sredstev in ni imela dolgoročnih finančnih obveznosti, naložbe zadnjih let so bile v celoti financirane z lastnimi sredstvi. V Fraportu Slovenija za Lider.si napovedujejo, da bo družba od prevzema upravljanja letališča leta 2014 do leta 2035 v slovensko javno infrastrukturo predvidoma vložila 200 milijonov evrov.
Cene letaliških storitev je družba v zadnjih dveh letih zvišala enkrat, za 2,5 odstotka, pojasnjujejo za Lider.si. Zvišanje pripisujejo rasti stroškov dela in energentov ter vlaganjem v razvoj in vzdrževanje infrastrukture. V letnem poročilu za leto 2024 je družba zapisala, da je tistega leta zvišala cene letaliških storitev, največ v segmentu potniških in varnostnih taks. Cenik letaliških storitev in storitev zemeljske oskrbe je objavljen na partnerskem portalu letališča. Različico, ki je veljala od 1. aprila 2024, je aprila 2026 nadomestila nova.
Skupnega stroška na odhodnega mednarodnega potnika po navedbah družbe ni mogoče določiti enotno, ker je odvisen od vrste in velikosti letala, veljavnih potniških in varnostnih pristojbin ter obsega storitev posameznega prevoznika. Cene zemeljske oskrbe in komercialno specifičnih dogovorov oblikujejo glede na obseg in operativne zahteve prevoznika ter jih posredujejo na zahtevo, kar v družbi štejejo za običajno prakso v letalski industriji.
Program spodbud za prevoznike družba izvaja, podatkov o tem, kdo posamezne ukrepe koristi, pa ne razkriva. Namenjeni so uvajanju novih povezav, večji pogostosti letov in zmanjšanju začetnega tveganja prevoznikov ob odpiranju trgov. Dogovori s posameznimi partnerji so po pojasnilu družbe poslovno občutljivi.
| FRAPORT SLOVENIJA, POSLOVANJE 2022-2024 (v evrih) | |||
|---|---|---|---|
| POSLOVNI IZID | |||
| Čisti prihodki od prodaje | 33.912.893 | 43.360.592 | 50.456.642 |
| Celotni prihodki | 34.198.099 | 44.104.364 | 53.473.617 |
| Celotni odhodki | 33.092.128 | 37.630.412 | 39.407.645 |
| Izid iz poslovanja | 1.517.261 | 6.712.886 | 14.033.241 |
| Čisti poslovni izid leta | 889.305 | 5.834.052 | 11.324.334 |
| SREDSTVA IN OBVEZNOSTI | |||
| Sredstva | 127.869.054 | 134.643.313 | 138.572.955 |
| Kapital | 109.500.782 | 114.985.398 | 115.927.944 |
| Dolgoročne obveznosti | 9.356.462 | 9.324.247 | 8.804.586 |
| Kratkoročne obveznosti | 5.455.413 | 5.788.039 | 7.969.502 |
| ZAPOSLENI | |||
| Število zaposlenih | 381,30 | 414,60 | 445,40 |
| Stroški dela | 15.332.927 | 18.183.788 | 20.231.925 |
| Povprečna plača na zaposlenega | 2.378,48 | 2.535,00 | 2.623,98 |
Analiza CompanyWall za Lider.si na podlagi evidenc AJPES | |||
Med prihodki leta 2024 je 2.367.576 evrov dobička iz enkratnega posla. Družba je stavbne pravice na 3.647 kvadratnih metrih zemljišča ob letališču prenesla na drugo pravno osebo, ki je tam začela graditi hangar za vzdrževanje letal. Imena kupca in vrednosti posla ne razkrivajo. Posel je bil sklenjen skladno z veljavno zakonodajo, internimi postopki in običajno prakso, podrobnosti pogodbenih razmerij s partnerji pa kot gospodarska družba zasebnega prava v konkurenčnem okolju ne objavljajo, odgovarjajo za Lider.si. Morebitne prihodnje prenose bodo presojali od primera do primera.
Večji del zemljišč, na katerih letališče stoji, je v lasti Republike Slovenije. Fraport Slovenija ima stavbno pravico na 251 hektarju zemljišč iz generalne pogodbe, sklenjene leta 2014 z ministrstvom za infrastrukturo in prostor, ta pa velja do 1. januarja 2054. Za nadomestilo plačuje 448.390 evrov letno, dolgoročna obveznost iz tega naslova pa je konec leta 2024 znašala 6.830.219 evrov. Neodpisana vrednost objektov, ki jih ima družba na tej zemlji, je dosegla 59.114.148 evrov in je v poslovnih knjigah vodena kot vlaganje v tuja osnovna sredstva. Ob prenehanju pogodbe objekti postanejo sestavni del nepremičnine, družbi pa pripada nadomestilo v vrednosti polovice povečanja njene tržne vrednosti.
Analiza, ki jo je za Lider.si opravila bonitetna hiša CompanyWall na podlagi evidenc AJPES, kaže, da ima družba 248 nepremičnin v skupni vrednosti 106.046.299 evrov, certifikat bonitetne odličnosti AA+ in poglobljeno bonitetno oceno AA–. Dodana vrednost na zaposlenega je v letu 2024 dosegla 89.431 evrov, povprečna plača na zaposlenega pa 2.624 evrov. Kapital je ob koncu istega leta znašal 115.927.944 evrov, efektivna davčna stopnja pa 8,54 odstotka zaradi uveljavljanja davčnih olajšav in prenesenih davčnih izgub.
Letno poročilo za leto 2024 je aprila 2025 podpisala takratna poslovodna direktorica Babett Stapel. Družbo zdaj vodi direktor Jürgen Deischl. Poslovodstvo je v načrtu za leto 2025 zapisalo, da bo dobiček nižji od doseženega leto prej zaradi izrednih prihodkov od prodaje stavbnih pravic. Podatkov o poslovanju v letu 2025 in o morebitnem izplačilu dividende v družbi ne komentirajo do objave letnega poročila, tega pa v zbirki AJPES še ni.














