Vročina uničila 10 milijonov ton žita, ECB opozarja na dražjo hrano

Ameriško ministrstvo za kmetijstvo je v poročilu WASDE oceno letošnjega pridelka koruze v Evropski uniji znižalo za 3,7 milijona ton, Evropska centralna banka pa je v četrtek posledice vročine izrecno uvrstila med inflacijska tveganja. V oceni tveganj po zasedanju Sveta ECB je zapisala, da lahko ekstremni vremenski dogodki, kot jih ponazarjajo aktualni vročinski vali, skupaj s širšo podnebno krizo cene hrane zvišajo bolj od pričakovanj.

Svet ECB je, kot je Lider.si že poročal, vse tri ključne obrestne mere pustil nespremenjene: depozitno pri 2,25 odstotka, obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja pri 2,40 odstotka in obrestno mero za mejno posojanje pri 2,65 odstotka. Predsednica ECB Christine Lagarde je v četrtek na novinarski konferenci v Frankfurtu povedala, da banka pričakuje inflacijo znatno nad dvoodstotnim ciljem do prve polovice leta 2027. Inflacija v evrskem območju se je junija znižala na 2,8 odstotka s 3,2 odstotka v maju, rast cen hrane pa na 1,5 odstotka z 1,9 odstotka.

Po analizi britanske neprofitne organizacije Energy and Climate Intelligence Unit je junijski vročinski val evropske pridelovalce žita stal približno dve milijardi evrov prihodkov in uničil deset milijonov ton pričakovanega pridelka. Največ je izgubila Francija, 3,4 milijona ton koruze, sledita Madžarska z 2,4 milijona ton in Španija z 1,4 milijona ton. Po podatkih podnebne službe Copernicus je bil letošnji junij v zahodni Evropi najtoplejši v zgodovini meritev.

Cena koruze na pariški borzi Euronext se je po navedbah ameriške kmetijske analitske službe DTN od sredine junija zvišala za 41 evrov na tono. V Franciji je zaradi visokih temperatur poginilo najmanj nekaj sto tisoč glav perutnine, je za Reuters povedal vodja francoskega perutninarskega združenja. Po poročanju iste agencije toplotni stres pri govedu in prašičih v Belgiji ogroža tudi prirejo mleka in mesa. Dražja koruza pomeni dražjo krmo, ta pa z zamikom višje cene mesa in mlečnih izdelkov.

Slovenski potrošniki za zdaj čutijo ravno nasprotno. Hrana in brezalkoholne pijače so bile junija po podatkih SURS le za 0,3 odstotka dražje kot pred enim letom, najmanj od vseh skupin v indeksu cen življenjskih potrebščin. Skupna letna inflacija je znašala 3,6 odstotka, največ, 1,2 odstotne točke, so k njej prispevali stanovanjski stroški z energijo, ki so se podražili za 9,9 odstotka. Še lani je bila hrana s 4,5-odstotno podražitvijo največji posamični prispevek k slovenski inflaciji.

Rast cen hrane v evrskem območju se je upočasnila na 1,5 odstotka prav junija, ko so cene koruze na borzi strmo rasle. Surovinske podražitve namreč pridejo do trgovskih polic z večmesečnim zamikom, del podražitev pa vmes absorbirajo predelovalci in trgovci. Tudi ECB v isti oceni tveganj dopušča nasprotni razplet: inflacija bi bila lahko nižja od pričakovanj, če bi se konflikt na Bližnjem vzhodu trajno razrešil ali če bi se posredni učinki energetskega šoka izkazali za šibkejše od predvidenih.

Ocene s polj tega razpleta za zdaj ne napovedujejo. Francoska agencija FranceAgriMer je po navedbah DTN stanje letošnje francoske koruze ocenila kot najslabše v vsaj 15 letih, zasebna analitska hiša Expana pa je na začetku julija svojo oceno pridelka koruze v EU znižala za sedem odstotkov.

Slovenska vlada je v četrtek na dopisni seji izdala Uredbo o finančni pomoči zaradi nepredvidljivih dogodkov na kmetijskem gospodarstvu, s katero najvišjo pomoč za škodo zaradi požara ali strele na kmetijskih gospodarstvih zvišuje s 7.500 na 10.000 evrov. Drugi ukrep iz uredbe krije smrt, invalidnost ali daljšo nezmožnost za delo na kmetiji, pomoč pa se dodeljuje po evropskih pravilih de minimis za kmetijstvo. Škode zaradi vročine ali suše uredba ne zajema.