Anketa Gospodarske zbornice Slovenije med 56 srednje velikimi in velikimi podjetji iz ključnih gospodarskih panog je pokazala, da so se gnojila med vsemi kategorijami vhodnih stroškov podražila najbolj predvidljivo in najdlje. Pri 67 odstotkih anketiranih podjetij, ki gnojila uporabljajo, je bila podražitev nad 20 odstotkov. Pričakovano trajanje visokih cen je pri enakem deležu anketirancev nad 6 mesecev, kar pomeni, da bo pritisk trajal vsaj do konca letošnjega leta.
Za slovensko kmetijstvo ta podatek ni abstrakten. Gnojila so eden najpomembnejših variabilnih stroškov rastlinske pridelave. Dvig cen za 20 odstotkov ali več neposredno poveča stroške na hektar, zmanjša marže pridelovalcev in ustvari pritisk na odkupne cene, ki se prenese naprej v predelovalno industrijo in na koncu do potrošnika.
Zakaj so gnojila tako draga in zakaj bo tako ostalo
Gnojila so neposredno vezana na cene nafte in zemeljskega plina. Dušikova gnojila, ki so med najpomembnejšimi v poljedelstvu, nastajajo v procesu, ki kot vhodni material v veliki meri uporablja zemeljski plin. Ko cena plina naraste, naraste tudi cena proizvodnje dušikovih gnojil. Fosfatna in kalijeva gnojila so odvisna od rudninskih surovin, katerih dobavne verige potekajo prek geopolitično občutljivih območij.
Iranski konflikt in razmere v Hormuški ožini so v začetku leta 2026 dvignili cene zemeljskega plina na evropskih trgih. Cena plina TTF je marca 2026 znašala 52,87 evra za megavatno uro. Evropski proizvajalci gnojil, ki so v preteklih letih že zmanjšali proizvodnjo zaradi visokih cen energije, niso imeli kapacitet za hitro povečanje ponudbe. Rezultat je kombinacija višjih stroškov in omejene ponudbe, ki cene drži visoko.
Dobavni roki iz Azije, kjer je del proizvodnje gnojil lociran, so se po podatkih ankete GZS podaljšali za en do štiri tedne pri 47 odstotkih prizadetih podjetij. Za kmetijska podjetja, ki gnojila potrebujejo ob točno določenem agrotehničnem roku, zamuda enega tedna ni le logistični problem, ampak neposredno vpliva na kakovost in količino pridelka.
Kdo absorbira strošek
Kmetijska podjetja se pri prenosu višjih stroškov v cene soočajo z enakimi omejitvami kot industrijska. Konkurenčni pritisk, odkupne pogodbe s fiksnimi cenami in pogajalska moč prehrambnih trgovcev omejujejo možnost dviga cen. Anketa GZS kaže, da le 16 odstotkov vseh anketiranih podjetij višje stroške prenaša v celoti v prodajne cene, 64 odstotkov le delno.
Za kmeta, ki proda pridelek prehrambni industriji po dogovorjeni ceni, podražitev gnojil pomeni nižjo maržo. Za predelovalno podjetje, ki odkupuje surovine po višjih cenah in prodaja v maloprodajno verigo, ki cen ne želi dvigniti, pomeni enak pritisk. Na koncu verige je potrošnik, ki bo del podražitve kljub vsemu plačal, a po projekcijah GZS zmerno, med 7 in 9 odstotki pri končnih cenah živil.
Svetovna banka je v svojem poročilu Commodity Markets Outlook iz aprila 2026 napovedala, da bodo cene gnojil v letu 2026 v povprečju za 31 odstotkov višje kot leta 2025. To je ena najvišjih rasti med vsemi kategorijami kmetijskih vhodnih stroškov in presega rast cen samih kmetijskih pridelkov v večini kategorij. Ko stroški rastejo hitreje od prihodkov, se marže kmetijskih podjetij stanjšujejo ne glede na to, kako učinkovita so.
Kaj to pomeni za kmetijsko sezono
Spomladansko gnojenje je pri večini poljedelskih kultur že zaključeno ali v zaključni fazi. To pomeni, da so višji stroški gnojil za sezono 2026 pri večini kmetij že realizirani, ne samo napovedani. Kmetje, ki so gnojila kupili v pričakovanju višjih cen ali iz zalog iz prejšnjega leta, so delno ublažili stroškovni udarec. Tisti, ki so jih kupili na trgu v prvih mesecih leta 2026, so plačali polno ceno.
Jesensko gnojenje in priprava tal za sezono 2027 bosta potekali v razmerah, ki jih je danes težko napovedati. Anketa GZS kaže, da 67 odstotkov podjetij pričakuje trajanje visokih cen gnojil nad 6 mesecev, kar pomeni, da bodo visoke cene prisotne vsaj do konca leta 2026. Ob predpostavki, da se razmere na Bližnjem vzhodu ne bodo dramatično izboljšale, bo pritisk na kmetijske stroške prisoten tudi pri načrtovanju sezone 2027.
