Slovenec s povprečnim dohodkom si lahko privošči 14 odstotkov manj blaga in storitev kot povprečni prebivalec EU. Dejanska individualna potrošnja na prebivalca v standardih kupne moči, ki je med ekonomisti priznana kot bolj zanesljivo merilo materialne blaginje od golega BDP, je v Sloveniji lani dosegla 86 odstotkov povprečja EU, kar je enaka vrednost kot leta 2024. Kljub gospodarski rasti in nominalnemu zvišanju plač se življenjski standard povprečnega slovenskega gospodinjstva v primerjavi z EU torej ni premaknil.
BDP na prebivalca v standardih kupne moči je bil pri 90 odstotkih povprečja EU, prav tako nespremenjen glede na predlani. Slovensko gospodarstvo sicer proizvede blizu evropskega povprečja, a ker so cene v Sloveniji nižje od povprečja EU, se razlika med BDP in dejansko potrošnjo zmanjša. Preprosto povedano, Slovenija proizvede 90 odstotkov povprečja, a si privošči le 86 odstotkov, kar kaže, da del ustvarjene vrednosti odteka drugam, predvsem prek dobičkov tujih lastnikov podjetij in neto vplačil v proračun EU.
Zanimivejši del podatkov so primerjave cen posameznih skupin proizvodov in storitev s sosednjimi državami. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so bile v Sloveniji lani enake kot v Italiji, kar je podatek, ki preseneča marsikoga, ki je prepričan, da je čez mejo ceneje. V Avstriji je bila hrana v povprečju za 8 odstotkov dražja, na Hrvaškem za 4 odstotke, na Madžarskem pa za 6 odstotkov cenejša kot v Sloveniji. Slovenija je pri cenah hrane en odstotek nad povprečjem EU, kažejo podatki državnega in evropskega statističnega urada.
| Primerjava cen izbranih skupin proizvodov in storitev – Slovenija in sosednje države, 2025 | ||||
|---|---|---|---|---|
| Skupina | Avstrija | Italija | Hrvaška | Madžarska |
| Razlika glede na cene v Sloveniji (+ dražje, − ceneje) | ||||
| Hrana in brezalkoholne pijače | +8 % | enako | +4 % | −6 % |
| Gostinske in nastanitvene storitve | +35 % | +28 % | +3 % | −5 % |
| Oblačila | +9 % | +11 % | −5 % | −13 % |
| Lider.si | Vir: Eurostat / SURS, paritete kupne moči 2025 (prva ocena), 19. 6. 2026 | ||||
Še večje razlike so pri gostinskih in nastanitvenih storitvah. Obisk restavracije ali prenočitev v hotelu sta v Avstriji v povprečju za 35 odstotkov dražja kot v Sloveniji, v Italiji za 28 odstotkov in na Hrvaškem, ki se je v zadnjih letih izrazito podražila, za 3 odstotke. Ceneje kot v Sloveniji je v regiji le na Madžarskem, za 5 odstotkov. Ta razlika pojasnjuje, zakaj Slovenija ostaja privlačna destinacija za zobozdravstveni in wellness turizem ter zakaj avstrijski in italijanski gostje še vedno radi prihajajo na vikend v Maribor, Portorož ali na Bled.
Pri oblačilih so cene v Sloveniji nekje vmes: v Italiji so za 11 odstotkov višje, v Avstriji za 9 odstotkov, na Hrvaškem pa za 5 odstotkov nižje in na Madžarskem za 13 odstotkov nižje. To pomeni, da je nakupovalni turizem iz Slovenije na Hrvaško in Madžarsko za oblačila še vedno smiseln, v obratni smeri pa ne.
Preberite več:
Na ravni celotne EU je razpon kupne moči izjemen. Luksemburg je z dejansko individualno potrošnjo za 45 odstotkov nad povprečjem EU na vrhu, Bosna in Hercegovina pa je z 56 odstotki pod povprečjem na dnu držav. Slovenija se med 36 evropskimi državami uvršča v zgornjo polovico, a s precejšnjim zaostankom za najbližjimi zahodnoevropskimi sosedami.
