Mednarodna agencija za energijo je v četrtletnem poročilu o trgu zemeljskega plina ocenila, da bodo posledice iranskega konflikta na globalno ponudbo utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) trajale vsaj dve leti. Iranski raketni napad na Ras Laffan, največji izvozni terminal za UZP na svetu, je marca zmanjšal katarske izvozne zmogljivosti za 17 odstotkov. Katarski energetski minister je ocenil, da bo sanacija trajala od tri do pet let, je poročal CBS News.
Agencija ocenjuje, da bo skupni izpad ponudbe UZP med letoma 2026 in 2030 dosegel 120 milijard kubičnih metrov. Nov val utekočevalnih obratov, ki ga poganjajo predvsem ameriške naložbe, bo deloma nadomestil izgube, a po oceni IEA bo njegov učinek odložen za vsaj dve leti. Trg bo ostal napet vse leto 2026 in 2027, zaključuje agencija v poročilu, o katerem sta poročala Bloomberg in CBS News.
Direktor IEA Fatih Birol je v torek v pogovoru za France Inter ocenil, da gre za največjo energetsko krizo v zgodovini. Od začetka konflikta konec februarja je izvoz UZP iz Perzijskega zaliva praktično obstal, kar je s trga umaknilo okrog petino svetovne ponudbe.
Evropo zadeva neposredno. Po opustitvi ruskega plinovodnega plina leta 2022 je celina odvisnost preusmerila na uvoz UZP, zdaj pa je pod vprašajem tudi ta vir. Po podatkih platforme AGSI so bile evropske zaloge plina 17. aprila napolnjene 29,6-odstotno, kar je nižje od lanske ravni 36,1 odstotka na isti dan in nižje od stanja ob začetku energetske krize leta 2022. Evropsko združenje upravljavcev prenosnih omrežij ENTSOG je na začetku aprila ocenilo, da infrastruktura omogoča polnjenje zalog do 80 odstotkov do 1. novembra, a pod pogojem, da se uvoz UZP normalizira. Dokler Hormuška ožina ostaja pod dvojno blokado, ta pogoj ni izpolnjen.
Referenčna evropska cena plina TTF je v ponedeljek dosegla okrog 45 evrov za megavatno uro, kar je 67 odstotkov nad predvojno ceno okrog 27 evrov. V enem tednu je cena narasla za več kot 13 odstotkov, po tem ko so se mirovni pogovori med Washingtonom in Teheranom v Islamabadu izjalovili. Povpraševanje po plinu je marca sicer upadlo, saj so nekatere azijske države začele prehajati na alternativna goriva in omejevati porabo.
Evropa mora zaloge pred zimo napolniti na regulativno zahtevanih 90 odstotkov. Analitiki Kpler ocenjujejo, da je to izvedljivo, a po znatno višji ceni, kot je bila načrtovana. ING v zadnji analizi napoveduje, da bi lahko ECB v primeru dolgotrajne blokade ožine do konca leta dvignila obrestne mere, med drugim tudi zaradi pritiskov, ki jih višje cene energentov ustvarjajo na jedro inflacije v evrskem območju.
