Direktor Mednarodne agencije za energijo (IEA) Fatih Birol je v četrtek za agencijo AP povedal, da ima Evropa “morda še šest tednov ali približno toliko” kerozina, in opozoril, da bodo “kmalu” sledile odpovedi komercialnih letov, če blokada Hormuške ožine ne bo popustila. Ob tem je IEA objavila aprilsko Poročilo o trgu nafte z novimi, slabšimi projekcijami.
Birol je razmere označil za “največjo energetsko krizo, s katero smo se doslej soočili”. Izguba dobav skozi ožino in napadi na energetsko infrastrukturo po njegovih besedah pomenijo, da bo škoda občutna po vsej Evropi, ne glede na velikost posameznega gospodarstva. “Nobena država ni imuna na to krizo,” je dejal.
Aprilsko poročilo IEA razkriva razsežnost udarca. Globalna ponudba nafte je marca padla za 10,1 milijona sodov na dan in se ustavila pri 97 milijonih, kar je največja zabeležena motnja v zgodovini trga. Proizvodnja članic OPEC+ se je skrčila za 9,4 milijona sodov na dan na 42,4 milijona, največ zaradi zmanjšane katarske proizvodnje. Rafinerije na Bližnjem vzhodu in v Aziji so aprila zmanjšale obratovanje za približno šest milijonov sodov na dan.
Agencija je temeljito revidirala projekcije povpraševanja. Če je še marca pričakovala, da bo svetovno povpraševanje po nafti v letu 2026 zraslo za 730 tisoč sodov na dan, zdaj napoveduje 80 tisoč sodov manjše povprečje kot lani. Marca je povpraševanje padlo za 800 tisoč sodov na dan, aprila pa za 2,3 milijona. Po Birolovih besedah v Perzijskem zalivu čaka več kot 110 tankerjev, naloženih z nafto, in več kot 15 tankerjev z utekočinjenim zemeljskim plinom, ki bi krizo lahko razbremenili, če bi prečkali ožino. “A to ni dovolj,” je dodal.
Specialistična agencija Argus navaja, da je Evropa doslej nadomestila le nekaj več kot polovico izgubljenih bližnjevzhodnih dobav kerozina. Zaloge OECD Evrope za letalsko gorivo se običajno zmanjšajo s 37 do 38 dni pokrivanja povpraševanja ob začetku leta na približno 30 dni sredi leta, po letu 2020 pa niso padle pod 29 dni. IEA ocenjuje, da približno petina zalog deluje kot operativna rezerva, ki se je praktično ne da izprazniti brez motenj v dobavi. Fizično pomanjkanje kerozina se lahko pojavi, ko pokritje pade pod 23 dni.
Industrijsko združenje Airports Council International Europe je pretekli teden v pismu evropskemu komisarju za promet Apostolosu Tzitzikostasu zapisalo, da bo sistemsko pomanjkanje kerozina v EU “postalo realnost”, če se pretok skozi Hormuško ožino ne vrne v “pomembnem in stabilnem obsegu v prihodnjih treh tednih”. Brez tega bodo prizadete letne karte, turizem in zaposlovanje v sezoni, ki po podatkih ACI Europe prispeva 851 milijard evrov k BDP celine in podpira 14 milijonov delovnih mest.
Birol je za AP dodal, da niti morebitni mirovni sporazum ne pomeni hitrega okrevanja. V regiji je bilo poškodovanih več kot 80 ključnih energetskih obratov, od tega več kot tretjina “resno ali zelo resno”. Do obnovitve predvojne ravni proizvodnje bo po njegovih ocenah trajalo “postopoma, postopoma, do dveh let”. Glavni ekonomist družbe Rystad Energy Claudio Galimberti je za CNBC pred dnevi ocenil, da se lahko v naslednjih treh do štirih tednih evropske razmere sistemsko zaostrijo, z resnimi prekinitvami letov že maja in junija.
Slovenski potniki bodo krizo občutili skozi tuja vozlišča. Letališča v Milanu, Benetkah in Trevisu, kamor leti znaten del slovenskih poslovnežev in turistov, že od 4. aprila delujejo z omejitvijo 2.000 do 2.500 litrov goriva na neprioritetni let. Ljubljana takšnih omejitev ni uvedla, Fraport Slovenija pa letošnji poletni vozni red, ki velja od 29. marca, gradi na 24 prevoznikih in 30 neposrednih povezavah. Če se bodo Birolove projekcije uresničile, bo letošnje poletje dražje in manj predvidljivo od katerega koli po pandemičnem letu 2020.
