Voditelji držav članic EU so se na večerji prvega dne vrha v Bruslju strinjali, da se mora Unija na globalna makroekonomska neravnovesja odzvati enotno in prek dialoga z glavnimi gospodarskimi partnericami, a hkrati okrepiti lastne zaščitne instrumente. Evropski komisiji so naložili pripravo novih ukrepov na področju trgovine, kar je po navedbah Euronewsa pomenilo zeleno luč za ostrejši pristop do Kitajske, čeprav sklepi vrha te države izrecno ne omenjajo.
V ozadju razprave je trgovinski primanjkljaj EU do Kitajske, ki je lani znašal 359,9 milijarde evrov in je bil 2,7 odstotka višji kot leta 2024. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na ponedeljkovem srečanju G7 v Evianu dejala, da takšno stanje “seveda ni vzdržno.” V prvih dveh mesecih leta 2026 se je primanjkljaj po podatkih Eurostata dodatno poglobil, kitajski izvoz v EU pa je v obsegu presegel milijardo evrov dnevno.
Premier Janez Janša je ob prihodu na dvodnevni vrh komentiral padec Slovenije na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD na 49. mesto med 70 državami, kar je tri mesta slabše kot leto prej in najnižja uvrstitev po letu 2015. Ocenil je, da Slovenijo pri krepitvi konkurenčnosti čaka precej težko delo, in spomnil, da je eden od bistvenih poudarkov koalicijske pogodbe nove vlade uspešna Slovenija.
Dodal je, da napori za višje obrambne izdatke “lahko pridejo zgolj iz močnega gospodarstva,” kar lepo poveže konkurenčnost z obrambno debato na vrhu. Slovenija na IMD lestvici najboljšo uvrstitev dosegla pri infrastrukturi, najslabšo pa pri poslovni učinkovitosti.
Janša je ob tem opozoril, da se na tokratnem zasedanju Evropskega sveta po njegovem mnenju premalo pozornosti posveča konkurenčnosti. Ključne teme za EU, kot so proračun za prihodnje sedemletno obdobje od 2028 do 2034, konkurenčnost Unije in razmere na notranjem trgu, so po njegovi oceni še vedno preveč v ozadju geopolitičnega dogajanja, zlasti vojne na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini.
Preberite več:
Za Slovenijo je razprava o konkurenčnosti na ravni EU neposredno povezana z domačimi izzivi. Padec na lestvici IMD, ki ga je komentirala tudi Gospodarska zbornica Slovenije, sovpada z rastjo javnofinančnega primanjkljaja, krepitvijo inflacije in slabšanjem kazalnikov poslovne učinkovitosti. GZS je ob rezultatih pozvala novo vlado k takojšnjim ukrepom za razbremenitev dela, znižanje cen energije in skrajšanje postopkov, ki zavirajo investicije. Janšev poudarek na konkurenčnosti v Bruslju kaže, da nova vlada to temo namerava izpostaviti tudi na evropski ravni.
