Slovenija z 1. julijem uvaja souporabo električne energije. Lastniki sončnih elektrarn bodo lahko viške proizvedene elektrike prenesli komurkoli v Sloveniji, po vnaprej dogovorjeni ceni ali simbolično. Na papirju gre za elegantno rešitev, ki prihaja ravno v trenutku, ko so lastniki samooskrbnih elektrarn ostali brez odkupa viškov. V praksi bo korist od souporabe odvisna od tega, kako dobro razumete sistem.
Podjetje Energija Plus je s koncem leta 2025 postalo zadnji dobavitelj električne energije, ki je sporočil, da viškov proizvedene električne energije iz samooskrbnih sončnih elektrarn v okviru sistema net metering ne bo več odkupoval. Glavni razlog je nesorazmerje med vrednostjo proizvedenih viškov in stroški pokrivanja mankov v sistemu neto meritev.
Slovenija je med zadnjimi državami v Evropski uniji, ki uvaja souporabo električne energije. Sistem zahteva tehnično infrastrukturo za merjenje v 15-minutnih intervalih, pravni okvir za dogovore med oddajniki in prejemniki ter usklajenost med distribucijskim operaterjem, dobavitelji in uporabniki. Vse to je zahtevalo čas.
Souporaba ni fizični prenos elektrike, ampak obračunski dogovor. Ne gre za to, da elektrika iz vaše strehe steče k sosedu. Gre za administrativni prenos oddane električne energije v omrežje, ki se obračunsko pripiše prejemniku. Souporaba se v obračunih električne energije poračuna samo na postavki za električno energijo, ne vpliva pa na postavko za omrežnino. To pomeni, da lahko prejemniki znižajo strošek za dobavljeno elektriko, ne pa vseh postavk na računu. Omrežnina, prispevki in davki ostanejo enaki.
Ključna razlika od net meteringa je v časovnem okviru. Souporaba deluje v 15-minutnih obračunskih intervalih. Oddajnik in prejemnik se vnaprej dogovorita o deležu v omrežje oddane električne energije, ki se bo v vsakem 15-minutnem intervalu prenesla na prejemnika. To ni letni obračun, kjer bi se seštevalo skozi vse mesece. To je sistem v realnem času, v katerem mora ujemanje med proizvodnjo in porabo delovati sproti.
Proizvajalci elektrike iz obnovljivih virov, ki bi del oddali v okviru souporabe, morajo biti pri določitvi deleža previdni. Ob koncu leta so lahko tudi v minusu, kar je izguba, ki jo bo treba plačati.
Oddajnik v net meteringu se dogovori, da bo določen delež vsake 15-minutne oddaje šel v souporabo. Toda ta delež se odšteva od vsake oddaje, ne samo od viškov. Če v zimskih mesecih, ko sončna elektrarna malo proizvaja, oddajnik odda manj kot prejemnik porabi, nastane primanjkljaj na strani oddajnika, ki ga mora pokriti. Pri SunContractu opozarjajo, da souporaba ni samo vprašanje dogovora o ceni, ampak predvsem vprašanje pravilnega ujemanja proizvodnje in porabe.
Registracijo v sistem souporabe lahko po pooblastilu oddajnika opravi tudi organizator souporabe, torej tretja oseba, če se prejemnik in oddajnik tako odločita. To je nova tržna niša, ki jo že zapolnjujejo podjetja. SunContract, ki energetsko tržnico upravlja od leta 2018, souporabo nadgrajuje z digitalno rešitvijo za ujemanje med oddajniki in prejemniki.
Na ministrstvu za okolje in prostor ocenjujejo, da bo dejanski obseg souporabe po 1. juliju sprva razmeroma skromen. Zanimanje obstaja, kar kažejo številna vprašanja prebivalcev in upravnikov stavb, vendar bo širša uporaba verjetno sledila šele, ko se bodo v praksi pokazali učinki na račune in ko se bodo na trgu pojavili morebitni organizatorji souporabe ali novi poslovni modeli.
Preberite več:
Souporaba je pravzaprav prvi zamerek energetskih skupnosti, ki so v zahodni Evropi že uveljavljene. V Nemčiji, Avstriji in na Nizozemskem so skupnosti, v katerih soseske skupaj upravljajo proizvodnjo in porabo elektrike, že del vsakdanjika. Slovenija z julijem naredi prvi korak v tej smeri, a pot do polno razvitih energetskih skupnosti bo dolga.
