Ob evropskem tednu trajnostne energije, ki poteka od 9. do 11. junija, je statistični urad objavil pregled strukture obnovljivih virov energije v Sloveniji. Slika je zgovorna in nekoliko neprijetna za tiste, ki si Slovenijo predstavljajo kot zeleno energetsko napredno državo.
Obnovljivi viri pokrivajo 20 odstotkov skupne oskrbe z energijo in četrtino bruto končne rabe. A ko pogledam teh 20 odstotkov, ugotovimo, da je slovenska obnovljiva energetika zasnovana na kurjenju lesa in hidroelektrarnah, ne na solarnih panelih in vetrnih turbinah, ki jih EU promovira kot prihodnost energetskega sistema.
Les in druga trdna biomasa predstavljata 39 odstotkov vseh obnovljivih virov, hidroenergija pa 36 odstotkov. Skupaj pokrivata tri četrtine celotne obnovljive energije. Fotovoltaika je pri 9 odstotkih, geotermalna energija in toplota iz okolice pri 7 odstotkih, tekoča biogoriva prav tako pri 7 odstotkih. To ni energetska struktura države, ki agresivno sledi evropskemu zelenem prehodu. To je energetska struktura, ki temelji na virih, ki so bili na voljo pred desetletji in so ostali še danes.
Znotraj lesne biomase je struktura dodatno zgovorna. Gospodinjstva so daleč največji porabnik lesnih goriv, in sicer pretežno za ogrevanje prostorov. To pomeni, da velik del slovenskega obnovljivega deleža v resnici predstavlja kurišče v kmečki hiši, ne industrijska bioplinarna ali daljinsko ogrevanje na lesno biomaso. Sama po sebi to ni slaba stvar, les je ogljično nevtralen vir in ostanki slovenskega gozda so obilni. A v kontekstu evropske energetske politike, ki se usmerja k elektrifikaciji in opuščanju kurjenja, je to strukturna zastarелost, ne prednost.
| Obnovljivi viri energije v Sloveniji, 2024: struktura in kontekst | |||
|---|---|---|---|
| STRUKTURA OSKRBE Z ENERGIJO — SLOVENIJA 2024 | |||
| Vir energije | Delež v oskrbi | Delež med OVE | Ocena |
| Naftni proizvodi | 34 % | — | Največji vir |
| Jedrska energija | 23 % | — | JEK1, 50 % elektrike |
| Obnovljivi viri skupaj | 20 % | 100 % | Četrtina bruto končne rabe |
| Trdna goriva | 12 % | — | Premog, zapiranje Velenja |
| Zemeljski plin | 11 % | — | Pod pritiskom cen |
| RAZČLENITEV OBNOVLJIVIH VIROV — SLOVENIJA 2024 | |||
| Les in trdna biomasa | ~7,8 % oskrbe | 39 % | Pretežno kurišča v gospodinjstvih |
| Hidroenergija | ~7,2 % oskrbe | 36 % | Drava, Sava, Soča |
| Fotovoltaika | ~1,8 % oskrbe | 9 % | Najhitreje rastoči vir |
| Geotermalna in toplota iz okolice | ~1,4 % oskrbe | 7 % | Toplotne črpalke |
| Tekoča biogoriva | ~1,4 % oskrbe | 7 % | Biodizel, biobencin |
| PRIMERJAVA FOTOVOLTAIKE: SLOVENIJA VS. EU | |||
| Slovenija | 9 % OVE | ~1,8 % oskrbe | Zaostaja za EU |
| Nemčija | ~12 % elektrike | — | Referenčna točka EU |
| Španija | ~20 % elektrike | — | Solarni lider EU |
| Lider.si | Vir: SURS, Evropski teden trajnostne energije, 8. 6. 2026 | EU primerjave: Eurostat 2024 | |||
Fotovoltaika je edini vir v slovenski energetski strukturi, ki v zadnjih letih raste izrazito hitro. S praktično ničelne osnove pred letom 2020 je danes pri 9 odstotkih vseh obnovljivih virov. A v primerjavi z evropskimi konkurenti je Slovenija daleč zadaj. Nemčija, Španija in Italija imajo solarne kapacitete, ki pokrivajo 15 do 25 odstotkov letne porabe električne energije. Slovenija je pri delčku tega.
Preberite več:
Za investitorje je to signal priložnosti. Sončna energija ima v Sloveniji dobre naravne pogoje, regulatorni okvir se poenostavlja in evropska sredstva za solarne projekte so na voljo. Hkrati pa novi minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec kot prednostni nalogi navaja JEK2 in male modularne reaktorje, ne solarno ekspanzijo. Politična volja je torej usmerjena drugam, kar pomeni, da bo solarna rast v naslednjih letih rezultat tržnih odločitev podjetij in gospodinjstev, ne državnega spodbujanja.
