Povprečna bruto plača zaposlenih pri registriranih fizičnih osebah je februarja 2026 znašala 1.666 evrov, neto pa 1.097 evrov. Medletna rast 9,6 odstotka zveni impresivno, dokler je ne postaviš ob slovensko povprečje vseh zaposlenih, ki je februarja znašalo okoli 2.600 evrov. Razlika je skoraj tisoč evrov bruto. Zaposleni pri s.p.-jih pa zaslužijo strukturno manj, in ta luknja se kljub visoki rasti ne manjša.
Po podatkih statističnega urada je bila povprečna bruto plača za februar pri registriranih fizičnih osebah nominalno nižja za 0,5 odstotka in realno za 1,1 odstotka od januarja. Neto plača je padla za 0,6 odstotka nominalno in 1,2 odstotka realno. Mesečni padci v februarju so sicer sezonsko pogost pojav in ne pomenijo nujno strukturnega poslabšanja. Medletna slika je drugačna: bruto plača je zrasla za 9,6 odstotka nominalno in 6,5 odstotka realno, kar je solidna realna rast kupne moči.
A prav ta rast razkrije temeljni problem. Ko se plača poveča za 9,6 odstotka in še vedno znaša 1.666 evrov bruto, pomeni, da je bila izhodiščna izjemno nizka. Zaposleni pri s.p.-jih so sistematično podplačani glede na primerljive zaposlene v podjetjih, pri čemer razlika ni rezultat nižje kvalifikacije ali manjše produktivnosti, temveč pogosto odseva pogajalsko moč delodajalca in naravo sektorjev, kjer prevladuje ta oblika zaposlitve.
Zdravstvo 2.148 evrov, mediji 1.311 evrov
Znotraj tega segmenta je razpon med panogami dramatičen. Najvišjo povprečno plačo so februarja prejeli zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, 2.148 evrov bruto oziroma 1.387 evrov neto. Na drugem koncu lestvice so zaposleni v založništvu, radiodifuziji ter produkciji in distribuciji vsebin z 1.311 evrov bruto oziroma 876 evrov neto.
Razlika med obema znaša 64 odstotkov. Za zaposlenega v medijskem sektorju pri s.p.-ju to pomeni neto plačo, ki je komaj 276 evrov nad minimalno plačo. V Ljubljani, kjer je povprečna najemnina garsonjere 600 do 700 evrov, je to ekonomsko nevzdržno. Ni čudno, da medijski in kreativni sektor beleži visoko fluktuacijo in odliv kadrov.
Edina panoga z opazno mesečno rastjo je bila informacijska tehnologija in telekomunikacije, kjer so plače februarja porasle za 3,5 odstotka. To je segment, ki tudi pri s.p.-jih ohranja relativno visoko pogajalsko moč zaposlenih, saj je povpraševanje po IT kadrih strukturno visoko.
V Sloveniji je pri s.p.-jih zaposlenih več sto tisoč ljudi, in njihova plačna dinamika neposredno vpliva na potrošnjo, varčevanje in socialne pravice. Visoka medletna rast 9,6 odstotka je dobrodošla, a absolutna vrednost 1.666 evrov bruto ostaja daleč od tega, kar bi šteli za dostojno plačo v (dražji polovici) slovenskih mestih.
