Slovenski davčni sistem največje ugodnosti namenja dolgoročnemu varčevanju, vendar mora vlagatelj na davčno oprostitev pri nekaterih produktih čakati tudi 15 let. Za številne starejše, ki želijo prihranke ohraniti dostopne za nepredvidene življenjske stroške, takšna rešitev ni vedno najbolj primerna. Po drugi strani bančni depoziti in ljudske obveznice sicer ne prinašajo enakih davčnih spodbud, vendar so za manjše zneske pogosto ugodnejši, kot se zdi na prvi pogled.
Individualni naložbeni račun, ki ga je država uvedla za spodbujanje vlaganja malih vlagateljev, omogoča davčno oprostitev šele po 15 letih od zadnjega izplačila. Če vlagatelj sredstva dvigne prej, se rok začne šteti znova. Podobna logika velja tudi pri običajnem trgovalnem računu. Davek na kapitalski dobiček se z leti sicer postopno znižuje, popolna oprostitev pa nastopi šele po 15 letih imetništva naložbe.
Za mlajše vlagatelje to pogosto ni težava, za številne upokojence pa je tako dolgo obdobje bistveno manj uporabno, saj morajo ohraniti možnost dostopa do prihrankov.
Veliko varčevalcev spregleda, da so obresti na bančne depozite in ljudske obveznice skupaj neobdavčene do skupnega letnega zneska 1.000 evrov. Nad tem pragom se plača 25-odstotni davek na obresti.
Posameznik pri triodstotni obrestni meri z naložbo do približno 33.000 evrov davka na obresti praviloma ne plača. Pri dvoodstotni obrestni meri se ta meja približa 50.000 evrom.
Omejitev individualnega naložbenega računa je tudi višina vplačil. V letu odprtja je mogoče vplačati največ 20.000 evrov, nato pa praviloma največ 5.000 evrov letno na osnovni podračun. To pomeni, da večjega enkratnega zneska, na primer po prodaji nepremičnine, ni mogoče prenesti na račun v enem koraku.
| Davčna obravnava posameznih oblik varčevanja | ||
|---|---|---|
| Produkt | Obdavčitev | Davčna ugodnost |
| Bančni depozit | 25 % nad 1.000 € letnih obresti | do 1.000 € obresti letno |
| Ljudska obveznica | enaka ureditev kot pri depozitih | skupni prag 1.000 € |
| Individualni naložbeni račun | 15 % od ustvarjenega donosa ob izplačilu | po 15 letih |
| Navadni trgovalni račun | davek na kapitalski dobiček se z leti znižuje | po 15 letih imetništva |
Vir: Furs, Ministrstvo za finance, ZINR.
Čeprav so depoziti med najvarnejšimi oblikami varčevanja, visoka inflacija zmanjšuje njihovo realno vrednost. Po podatkih Banke Slovenije je povprečna obrestna mera za nove vezane depozite gospodinjstev do enega leta aprila znašala približno 0,7 odstotka, junijska inflacija pa 3,6 odstotka. Varčevalec ob takšnih pogojih kupno moč prihrankov kljub obrestim izgublja.
Podatki Banke Slovenije kažejo tudi, da gospodinjstva denar vse pogosteje puščajo na računih čez noč, medtem ko se obseg vezanih vlog zmanjšuje. Skupna vrednost vlog gospodinjstev v slovenskih bankah znaša skoraj 30 milijard evrov.
Pri odločitvi, kam naložiti prihranke, ni pomemben le donos, temveč tudi prihodnji stroški. Od uvedbe sistema dolgotrajne oskrbe stanovalci domov za starejše praviloma plačujejo nastanitev in prehrano, storitve oskrbe pa se financirajo iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, za katero upokojenci prispevajo odstotek neto pokojnine.
| Kaj danes plača stanovalec doma za starejše | |
|---|---|
| Postavka | Plačilo |
| Nastanitev in prehrana | plača stanovalec |
| Storitve oskrbe | krije zavarovanje za dolgotrajno oskrbo |
| Prispevek za dolgotrajno oskrbo | 1 % neto pokojnine |
Vir: Ministrstvo za solidarno prihodnost, CSD Slovenije.
Pri večjih zneskih velja upoštevati tudi sistem jamstva za bančne vloge. Ta znaša do 100.000 evrov na vlagatelja pri posamezni banki, v določenih primerih, na primer po prodaji stanovanjske nepremičnine, pa je za omejeno obdobje zagotovljeno tudi višje kritje.
Izbira med depozitom, ljudsko obveznico ali naložbenim računom je odvisna predvsem od tega, kako dolgo lahko posameznik sredstva pusti naložena in kako hitro bi jih lahko potreboval.
Za številne upokojence zato ni odločilen le pričakovani donos, temveč tudi dostopnost prihrankov in davčna obravnava posamezne naložbe. Prav pri krajšem časovnem okvirju se pokaže, da dolgoročne davčne spodbude niso vedno najbolj primerna rešitev.
