Kanada Uniji prinaša 130 milijard evrov menjave, Trump grozi s carinami na 1.680 milijard

Donald Trump je zaradi kanadske ponudbe zagrozil Evropski uniji s carinami in z ustavitvijo trgovanja, januarja pa je podobno grožnjo osmim evropskim državam umaknil v štirih dneh. Kanada z Unijo letno zamenja za 130 milijard evrov blaga in storitev, čezatlantski pretok z Združenimi državami pa znaša 1.680 milijard evrov.

Ursula von der Leyen je predlog izrekla 16. septembra v Strasbourgu. V prvi vrsti je sedel kanadski premier Mark Carney, prvi tuji vodja vlade, ki se je udeležil govora o stanju Unije. Predsednica Evropske komisije je napovedala prehod s sporazuma CETA na „zavezništvo za prihodnost” in naštela pametno proizvodnjo, tehnološko zavezništvo, povezovanje obrambnih industrijskih baz, Arktiko, energijo, kritične surovine, baterije, umetno inteligenco, kvantne tehnologije in kibernetsko varnost. Poslanci so predlog pospremili s stoječimi ovacijami.

Trump je odgovoril isti večer pred novinarji po pristanku v Severni Karolini. Zamisel je označil za „smešno”, Kanado za slabega trgovinskega partnerja in napovedal zelo resne carine ali ustavitev trgovanja z Evropo pri številnih izdelkih, če bo v potezi prepoznal sovražno dejanje.

Trump je 17. januarja objavil desetodstotne carine za Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Nizozemsko, Finsko in Združeno kraljestvo od 1. februarja, z dvigom na 25 odstotkov 1. junija, dokler Združene države ne kupijo Grenlandije. Po srečanju z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem je 21. januarja sporočil, da carin ne bo uvedel. Ameriške delnice so poskočile na dnevne vrhove. Bruselj svežnja povračilnih carin za 93 milijard evrov ni sprožil, protiprisilnega instrumenta iz leta 2023 pa od sprejetja ni uporabil nikoli. Aktivacija instrumenta zahteva podporo 55 odstotkov članic, ki predstavljajo 65 odstotkov prebivalstva Unije.

Vrhovno sodišče Združenih držav je 20. februarja s šestimi glasovi proti trem v zadevi Learning Resources proti Trumpu razsodilo, da ameriški zakon o mednarodnih gospodarskih pooblastilih v izrednih razmerah predsedniku ne daje pravice do uvedbe carin. Razveljavljene so bile recipročne dajatve in dajatve, uvedene zaradi tihotapljenja fentanila. Nadomestna desetodstotna dajatev po 122. členu zakona o trgovini je zaradi zakonske omejitve na 150 dni ugasnila 24. julija. Washingtonu ostajajo 232., 301. in 338. člen, vsak s svojim postopkom in dokaznim bremenom.

Administracija je julija prvič v ameriški zgodovini uporabila 338. člen carinskega zakona iz leta 1930. Kanadi je naložila petdesetodstotne dajatve na približno 20 milijard dolarjev uvoza, veljati pa so začele 22. avgusta. Člen nima roka veljavnosti in dopušča do 50 odstotkov, zahteva predsedniško ugotovitev o diskriminaciji ameriške trgovine in začne veljati trideset dni po razglasitvi.

Evropsko blago ima od 1. julija petnajstodstotno zgornjo mejo iz okvirnega sporazuma, sklenjenega v Turnberryju. Evropski parlament je junija potrdil uredbo o odpravi preostalih carin na ameriško industrijsko blago z veljavnostjo do konca leta 2029. Komisija je letos družbi Google naložila 890 milijonov evrov globe, Bela hiša pa je odgovorila z novimi carinskimi napovedmi.

Status, ki ga je ponudila von der Leyen, v pogodbah Unije ne obstaja. Pogodba o Evropski uniji v 49. členu pristop pridržuje evropskim državam. Najbližjo pravno podlago ponuja 217. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki ureja pridružitvene sporazume. Unija jih je sklenila več kot dvajset, pogajanja zanje pa trajajo leta. Pravnik Alain Hervé z inštituta Sciences Po Rennes je za Borderlex opozoril na 8. člen Pogodbe o Evropski uniji o posebnem odnosu s sosednjimi državami in ocenil, da bi člen lahko ustrezal, če Kanado štejemo za soseda. Vsak končni dogovor potrebuje soglasje vseh 27 članic.

Jörn Fleck, direktor Evropskega centra pri Atlantskem svetu in nekdanji sodelavec Evropskega parlamenta, je v analizi inštituta zapisal, da ponudba prinaša več vprašanj kot odgovorov. Unija se odpiranju delov enotnega trga zunaj članstva upira, ker noče, da bi tretje države izbirale zgolj ugodnejše dele ureditve. Kanada bi ob tesnejši vključitvi brez glasovalnih pravic postala prevzemnica evropskih pravil, kar po Fleckovi presoji Ottawa težko sprejme. Po njegovih besedah kanadsko gospodarstvo pozorno spremlja evropski ogljični mejni mehanizem in nove evropske carine na jeklo.

Imran Bayoumi iz Scowcroftovega centra Atlantskega sveta je v isti analizi zapisal, da kanadska bližina Uniji oddaljuje rešitev trgovinskega spora z Washingtonom in da Carney z zavlačevanjem gradi pogajalski vzvod. Nelson Wiseman, zaslužni profesor Univerze v Torontu, je za Associated Press dejal, da je evropsko pozornost pritegnilo prav Carneyjevo ravnanje s Trumpom.

Unija je imela leta 2024 s Kanado 1,4 odstotka svoje zunanje blagovne menjave, Kanada pa je bila njena dvanajsta trgovinska partnerica. Izvoz Unije v Kanado je lani znašal 48,8 milijarde evrov, blagovna menjava 82 milijard evrov, storitvena pa 49 milijard evrov. Unija ima presežek v blagovni in storitveni menjavi. Za Kanado je Unija druga partnerica in pomeni 8,7 odstotka kanadske menjave. Kanada se je letos kot prva neevropska država vključila v evropski obrambni instrument SAFE, vreden do 150 milijard evrov.

Sporazum CETA se začasno uporablja od 21. septembra 2017, v celoti pa bo veljal po ratifikaciji v vseh članicah. Deset držav ga še ni ratificiralo, med njimi Belgija, Francija, Italija, Poljska in Slovenija. Slovenska vlada je v začetku septembra določila besedilo predloga zakona o ratifikaciji in ga poslala v državni zbor.

Jonathan Wilkinson, ki je imenovan za kanadskega veleposlanika pri Uniji, je novinarjem v Strasbourgu dejal, da Ottawa polnopravnega članstva ne išče in da strani nista blizu dogovora. Vrh Unije in Kanade je predviden oktobra v Montrealu. Poglavje o zaščiti naložb in sistem sodišč za naložbe, ki ju je Komisija navajala med glavnimi koristmi sporazuma CETA, od podpisa leta 2016 nista začela veljati.