Ministri EU za kmetijstvo in ribištvo so se od 3. do 5. maja 2026 neformalno srečali na Cipru. Slovenijo je zastopala državna sekretarka Maša Žagar. Razprava je bila posvečena upravljanju kriz v kmetijstvu in oceni skupne ribiške politike. Vzporedno je potekala konferenca MedFish4Ever, na kateri so 16 držav sredozemskega območja razpravljale o prihodnosti trajnostnega ribištva.
Žagar je poudarila, da mora upravljanje tveganj postati eden ključnih stebrov prihodnje skupne kmetijske politike. Slovenija ocenjuje, da so sedanji instrumenti SKP dobra osnova, a jih je treba poenostaviti in izboljšati njihovo dostopnost. Zahtevala je razvoj skupnih finančnih instrumentov na ravni EU, krepitev podatkovnih sistemov in večjo vlogo digitalizacije.
Za slovenskega kmeta, ki se danes sooča z gnojili dražjimi za več kot 20 odstotkov in odkupnimi cenami mleka, ki so v EU februarja 2026 padle za 18 odstotkov medletno, je upravljanje tveganj konkreten problem, ne abstraktna zahteva. Sedanji instrumenti SKP so pretežno reaktivni. Slovenija zahteva premik k preventivnemu modelu z zgodnjim opozarjanjem in stabilizacijskimi skladi.
Piranski ribiči pred izzivom energetskega prehoda
Konferenca MedFish4Ever je ocenila napredek od sprejetja ministrske deklaracije leta 2017, ko je bila večina komercialnih vrst v Sredozemlju prelovljenih. Podpisnic je 16, med njimi Slovenija.
Žagar je opozorila na specifičen problem energetskega prehoda. Skupna ribiška politika EU vsebuje pravila za ribolovno zmogljivost flot in za nakup plovil, zasnovana pred ambicioznimi cilji zelenega prehoda. Mali priobalni ribiči, vključno s tistimi iz Piranskega zaliva, nimajo sredstev za prehod na manj energetsko intenzivna plovila brez ustrezne podpore. Hkrati obstoječa pravila o zmogljivosti omejujejo možnosti zamenjave flote. Slovenija je zahtevala, da se pri reviziji skupne ribiške politike poleg okoljskih upoštevajo tudi socialni in ekonomski vidiki prehoda.
