Cene letalskega goriva so se od konca februarja do konca marca 2026 zvišale za 96,4 odstotka, s 99 na 195 dolarjev za sod, kažejo podatki IATA. Evropska komisija je danes objavila smernice, s katerimi je letalskim družbam sporočila, da doplačil za gorivo ne smejo zaračunavati potnikom, ki so vozovnico že kupili.
Komisar za trajnostni promet Apostolos Tzitzikostas je za Financial Times pojasnil, da visoke cene kerozina niso izredne okoliščine v smislu evropske uredbe o pravicah potnikov. Kdor odpove let iz ekonomskih razlogov, mora potniku ponuditi povračilo in odškodnino v višini od 250 do 600 evrov. Upravljanje stroškov goriva je del rednega poslovanja, ne izjemen dogodek, ki bi prevoznike razbremenil obveznosti.
Stališče Bruslja je odgovor na pritiske letalske industrije. Združenje Airlines for Europe in Mednarodno združenje letališč ACI Europe sta v zadnjih tednih lobirala za izjeme in krizne ukrepe. V dveh tednih je bilo z majskih voznih redov umaknjenih več kot dva milijona sedežev. Lufthansa je črtala približno 20.000 kratkorazdalčnih letov in prizemljila celotno floto hčerinske družbe CityLine. SAS je v aprilu odpovedal okoli 1.000 letov, Turkish Airlines pa je od maja ukinil 18 mednarodnih destinacij.
Edina družba, ki je poskusila zaračunati gorivo po nakupu vozovnice, je španska nizkocenovka Volotea. Njihova politika Fair Travel Promise deluje tako: sedem dni pred odhodom leta prevoznik pregleda tržno ceno goriva in potniku zaračuna do 14 evrov ali mu vrne razliko, če je gorivo cenejše. Španska potrošniška organizacija Facua je pozvala pristojno ministrstvo, naj preuči zakonitost tega ukrepa. Po navedbah Reutersa je 97 odstotkov potnikov kljub temu nadaljevalo s potovanjem.
Po pravu EU (Uredba 1008/2008, člen 23) morajo letalske družbe končno ceno vozovnice prikazati na začetku rezervacije. Doplačila, dodana po nakupu, ne izpolnjujejo te zahteve in po oceni pravnih strokovnjakov niso izvršljiva.
Vzporedno je danes Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) objavila priporočila za uporabo ameriškega letalskega goriva Jet A na evropskih letališčih. V Evropi se uporablja standard Jet A-1, ki ima nižje zmrzišče in je primernejši za daljše lete. Ameriško gorivo Jet A ima višje zmrzišče, torej manjšo odpornost na zelo nizke temperature. EASA pri varnosti Jet A nima večjih pomislekov, saj se v Severni Ameriki uporablja vsak dan, opozarja pa na tveganja v prehodnem obdobju, ko bosta na istih letališčih hkrati na voljo obe vrsti goriva.
Uvoz iz ZDA bi lahko delno ublažil posledice zaprtja Hormuške ožine, skozi katero je pred začetkom iranske krize potovalo približno 20 odstotkov kerozina za evropsko letalstvo. Bruselj zatrjuje, da sistemskega pomanjkanja goriva trenutno ni, a trg je izrazito napet. Vodja Mednarodne agencije za energijo Fatih Birol je konec aprila opozoril, da bi Evropi brez normalizacije poti skozi Hormuz v šestih tednih lahko zmanjkalo kerozina.
Komisija je danes predstavila tudi nabor ukrepov za države članice: sprostitev pravil o tankeriranju (prevažanje goriva na letalih, da se prevozniki izognejo dražjemu nakupu na drugem letališču), začasno prilagodljivost pri dodeljevanju letaliških slotov in ukrepe za zmanjšanje porabe goriva.
Goldman Sachs ocenjuje, da bodo evropske zaloge kerozina junija padle pod kritični prag 23 dni, ki ga postavlja Mednarodna agencija za energijo. Najbolj ogroženo je Združeno kraljestvo, ki je pri kerozinu odvisno od uvoza.
