Gospodarska zbornica Slovenije je dan po objavi podatkov Ajpesa o 13-odstotni rasti neto čistega dobička opozorila, da prvi objavljeni podatki ne omogočajo celovite presoje poslovanja. Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je pojasnil, da rast neto dobička lahko odraža tudi manjšo neto izgubo dela podjetij, ne nujno višjih dobičkov uspešnejših družb. Dokler Ajpes ne objavi razčlenjenih podatkov po dejavnostih in posameznih podjetjih, dejanskih vzrokov za spremembo ni mogoče ugotoviti.
Ključni kazalnik za zbornico je dodana vrednost, ki se je realno povečala za 0,4 odstotka. GZS je za preračun uporabila deflator BDP iz nacionalnih računov v višini 3,5 odstotka, ki po njeni oceni natančneje odraža gibanje cen v gospodarstvu kot potrošniška inflacija, po kateri Ajpes izkazuje dvoodstotno realno rast. Nominalno se je dodana vrednost povečala za štiri odstotke, ne za pet, kot izhaja iz prve objave Ajpesa, saj se je med letoma spremenila sestava družb, ki so oddale letne izkaze. Produktivnost dela se je realno povečala za 1,7 odstotka.
V dejavnostih, ki skupaj ustvarijo 91 odstotkov celotne dodane vrednosti, so se realni dobički med letoma 2022 in 2024 znižali za 16 odstotkov. Samo leta 2024 so bili za osem odstotkov nižji kot leta 2021. Izjema so bile banke, zavarovalnice, energetika in farmacija. Ivanc je dejal, da bi moral biti cilj do leta 2030 letno rast dobička dvigniti na osem odstotkov.
K rasti neto dobička leta 2025 so po podatkih Ajpesa največ prispevale strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ter energetika. Zbornica opozarja, da ti dve dejavnosti nista tipični nosilki rasti dobička in imata razmeroma majhen pomen z vidika zaposlenosti in ustvarjene dodane vrednosti.
GZS je februarja letos na izredni seji upravnega odbora razglasila krizo zaradi 16-odstotnega dviga minimalne plače in takrat ocenila, da je ogroženih približno 66.000 delovnih mest v 16.000 podjetjih. Te ocene po objavi Ajpesovih podatkov ni spremenila. Učinek dviga minimalne plače se bo po navedbah zbornice v celoti odrazil šele v poslovnih rezultatih za leto 2026. Podjetja se na poslabšane pogoje ne odzivajo nujno z odpuščanji, temveč z zmanjševanjem investicij, opuščanjem širitve in manjšimi izplačili dobička lastnikom.
Sporočilo zbornice prihaja v občutljivem trenutku. Ajpesovi podatki so se pojavili sredi predvolilne razprave o interventnem zakonu, ki po ocenah prinaša več kot pol milijarde evrov izpada prihodkov v javnih blagajnah, in le dni po tem, ko je GZS na skupščini 5. maja potrdila letno poročilo, v katerem poudarja potrebo po razbremenitvi gospodarstva. Isti podatki, ki jih zbornica zdaj relativizira, so drugi komentatorji uporabili kot dokaz, da katastrofične napovedi delodajalskih organizacij niso bile utemeljene.
Zbornica je ob tem zavrnila poenostavljene interpretacije o rekordnih dobičkih. Stanja gospodarstva po njeni oceni ni mogoče presojati zgolj na podlagi neto dobička, ki je računovodska kategorija. Dobiček, je zapisala, ni presežek za prosto porabo, temveč sredstvo za razvoj, preživetje podjetij in ohranjanje delovnih mest.
