Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja še vedno določa, katera država sme obdavčiti dohodek zavezanca z davčnim rezidentstvom v dveh državah. Od 1. januarja letos ne določa več, katera država o tem dohodku izve.
Do 31. decembra 2025 se je tak zavezanec lahko oprl na prelomna pravila iz konvencije in v samopotrdilu banki navedel eno samo državo rezidentstva. Finančna uprava v septembrskem pojasnilu o posodobljenem standardu poročanja o finančnih računih večkrat navaja, da se posamezniki in subjekti z dvojnim rezidentstvom na ta pravila ne morejo več zanašati in da morajo prijaviti vse države oziroma jurisdikcije davčnega rezidentstva. Poročevalska finančna institucija mora račun obravnavati kot račun, o katerem se poroča, v zvezi z vsako od njih.
V istem pojasnilu je Finančna uprava zapisala, da se individualni naložbeni račun ne more šteti za izključeni račun. Individualni naložbeni računi so na voljo od 5. marca letos. Do 26. maja jih je bilo po podatkih Finančne uprave odprtih 10.000, v register ponudnikov pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev pa je vpisanih šest družb.
| POROČANJE O FINANČNIH RAČUNIH PO POSODOBLJENEM STANDARDU | ||
|---|---|---|
| ROKI IN OBVEZNOSTI | ||
| Datum | Kaj velja | Podlaga |
| 1. januar 2026 | Imetniki z dvojnim rezidentstvom se pri samopotrdilu ne morejo več opirati na prelomna pravila iz konvencij | CRS 2.0, direktiva |
| 5. marec 2026 | Začetek uporabe zakona o individualnih naložbenih računih | ZINR |
| 31. december 2026 | Rok za pregled že obstoječih računov visoke vrednosti | Pravilnik o izvajanju ZDavP-2 |
| 1. januar 2027 | Poročanje po shemi CRS XML 3.0 | CRS 2.0 |
| 31. maj 2027 | Rok za sporočanje podatkov za leto 2026 Finančni upravi | ZDavP-2 |
| 31. december 2027 | Rok za pregled že obstoječih računov nižje vrednosti | Pravilnik o izvajanju ZDavP-2 |
| Lider.si | Vir: Finančna uprava RS, ZDavP-2, ZINR | ||
Komentar k enotnemu standardu poročanja v odprto kategorijo izključenih računov uvršča samo račune, ki so zaradi regulativnih omejitev namenjeni enemu samemu, specifičnemu namenu, imajo omejeno transakcijsko funkcijo in služijo začasni hrambi sredstev. Individualni naložbeni račun po pojasnilu Finančne uprave omogoča upravljanje finančnih instrumentov in aktivno trgovanje, ne omejuje števila naložbenih transakcij in nima zakonske časovne omejitve trajanja.
Zakon o individualnih naložbenih računih dovoljuje odprtje računa fizični osebi, ki je po Zakonu o dohodnini zavezana za plačilo dohodnine od vseh dohodkov z virom v Sloveniji in zunaj nje. Zakon ne postavlja pogoja, da imetnik ni davčni rezident še katere druge države. Rezidentstvo v drugi državi se presoja po pravu te države.
Poročajo se stanje na računu ob koncu koledarskega leta, bruto zneski obresti, dividend in drugih dohodkov ter bruto iztržek od prodaje ali odkupa finančnih sredstev. S posodobitvijo standarda se poročajo tudi podatki o tem, ali je bilo za imetnika pridobljeno veljavno samopotrdilo, kakšna je vrsta računa in ali je račun nov ali že obstoječi. Dohodnina se plača ob izplačilu z računa po stopnji 15 odstotkov, prvo izplačilo po 15 letih brez vmesnih dvigov pa je oproščeno. Oprostitev velja po slovenskem pravu. Kako bo izplačilo obravnavala druga država rezidentstva, določata pravo te države in konvencija. Podatke o stanju in izplačilih prejme ta država v vsakem primeru.
Novi standard zavezuje banke in druge poročevalske finančne institucije tudi k neposrednemu spraševanju. Kadar se imetnik računa sklicuje na rezidentstvo, pridobljeno prek sheme državljanstva ali rezidentstva na podlagi naložbe, se banka na samopotrdilo ne sme opreti, dokler ne opravi dodatnih korakov. Finančna uprava našteva štiri vprašanja, ki jih banka lahko postavi: ali je bilo rezidentstvo pridobljeno prek take sheme, ali ima oseba pravico do prebivanja v kateri koli drugi jurisdikciji, ali je v preteklem letu preživela več kot 90 dni drugje in v katerih jurisdikcijah je vložila napoved za odmero dohodnine. Seznam potencialno tveganih shem objavlja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Banka, ki tako shemo prepozna, jo mora prijaviti Finančni upravi.
Banka se na samopotrdilo ne sme opreti, če ima o računu druge informacije, ki z navedbami osebe niso skladne. Če oseba v samopotrdilu navede, da nima rezidentstva za davčne namene, druga dokumentacija v evidenci banke pa vsebuje naslov, je to po pojasnilu razlog za dvom v njegovo veljavnost.
Obveznost zadeva le rezidente drugih jurisdikcij. Za imetnika, ki je davčni rezident izključno Slovenije, mednarodne izmenjave ni, ponudnik pa podatke sporoča Finančni upravi in davek odtegne sam. Enotni standard poročanja pokriva navadne trgovalne račune od leta 2016 in individualni naložbeni račun v tem ni izjema. Finančna uprava na prvi strani pojasnila navaja, da podrobnejši opisi niso pravno zavezujoči.
Ponudniki morajo podatke o računih za leto 2026 sporočiti Finančni upravi do 31. maja 2027. Finančna uprava jih izmenja s pristojnimi organi drugih držav v devetih mesecih po koncu leta, na katero se nanašajo.
