Lagarde: korekcija tečajev ameriških tehnoloških delnic je mogoča. Evrska gospodinjstva imajo v njih 440 milijard evrov

Gospodinjstva v evrskem območju imajo približno 440 milijard evrov naložb v ameriških tehnoloških delnicah, večinoma prek vzajemnih in poceni borzno trgovanih skladov ter brez nujnega zavedanja, da je tveganje zbrano v sedmih družbah. Oceno, ki se opira na tržne vrednosti iz tretjega četrtletja 2025, je 17. avgusta na blogu Evropske centralne banke objavilo pet ekonomistov banke. Predsednica ECB Christine Lagarde je za francoski dnevnik Ouest-France povedala, da je korekcija tečajev v sektorju umetne inteligence povsem mogoča, časa zanjo pa ne zna napovedati.

Avtorji objave ocenjujejo, da je korekcija verjetna ne glede na to, ali sedanje cene odražajo racionalno stavo na novo tehnologijo ali pretirana pričakovanja vlagateljev. Razmerje med ceno in povprečnim dobičkom zadnjih desetih let je na ameriškem trgu blizu zgodovinskega vrha, v evrskem območju pa so se vrednotenja zvišala manj. Prostora za zniževanje obrestnih mer in za fiskalno podporo je po oceni avtorjev danes manj kot ob pokanju tehnološkega balona leta 2000. Svet ECB je dva dni pred objavo pogovora obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita dvignil na 2,50 odstotka.

Ocene vrednosti družb v sektorju so po besedah Lagarde zelo visoke, dokaz za to pa so načrtovane prve javne ponudbe delnic. Posebej je izpostavila tveganje krožnosti, ko eno podjetje pridobi delež v drugem, to pa mu nato odda naročilo za dobavo mikročipov. Povedala je tudi, da imajo evropske banke naložbe, vezane na umetno inteligenco, in da je finančni sektor v evrskem območju precej močnejši kot v letih 2008 in 2011.

Večina izpostavljenosti evrskih vlagateljev ameriškim tehnološkim družbam je v vzajemnih in borzno trgovanih skladih, ne v neposrednem lastništvu delnic. Takšna struktura je po oceni avtorjev sama po sebi prenosni kanal. Nagla korekcija sklade prisili v prodajo naložb za izplačilo unovčenj, najprej likvidnih, ob daljšem padcu pa tudi tistih, ki jih je težko prodati. Prodaje dodatno znižujejo vrednotenja in sprožajo nova unovčenja. Zavarovalnice in pokojninski skladi imajo primerljivo izpostavljenost do sedmerice največjih ameriških tehnoloških družb. Cena Nvidiine delnice se je od leta 2022 zvišala dvajsetkrat.

Novinarja Ouest-Franceja sta Lagarde soočila z ugovorom ekonomistov, da je dvig obrestnih mer tvegan za rast, kadar inflacijo poganja zunanji šok in ne pregreto domače povpraševanje. Odgovorila je, da ugovor velja za kratkotrajne šoke, sedanji šok pa je daljši. Konflikt na Bližnjem vzhodu se nadaljuje, pritisk na cene energije pa bo po njeni oceni ostal. Med vzroki za podražitev energije je navedla uničenje rafinerijskih zmogljivosti po svetu, zlasti v Rusiji. Priznala je, da višje cene prinašajo tudi tveganje nižje gospodarske rasti.

Inflacija v evrskem območju je avgusta po prvi oceni Eurostata dosegla 3,3 odstotka, največ po septembru 2023. Cene energentov so bile za 14,3 odstotka višje kot leto prej. Storitvena inflacija se je znižala na 3,0 odstotka, osnovna inflacija brez energentov, hrane, alkohola in tobaka pa na 2,4 odstotka. Septembrske projekcije Eurosistema predvidevajo povprečno inflacijo 3,0 odstotka letos, 2,5 odstotka prihodnje leto in 2,1 odstotka v letu 2028. Napoved rasti bruto domačega proizvoda je 0,9 odstotka letos in 1,4 odstotka prihodnje leto. Eurosistem jo je popravil navzgor zaradi večje odpornosti gospodarstva od pričakovane.

Rast donosnosti državnih obveznic je Lagarde pripisala dvema dejavnikoma. Prvi je stanje javnih financ, zlasti ameriških. Drugi so potrebe gospodarskih subjektov po financiranju. Naložbe v umetno inteligenco na kapitalskih trgih konkurirajo državnim izdajateljem in jim zvišujejo stroške zadolževanja. Donosnost nemške desetletne državne obveznice je avgusta dosegla 3,27 odstotka, najvišjo raven po letu 2011.

Zamisel o odpisu francoskega dolga v lasti Banque de France, ki jo omenjajo nekateri predsedniški kandidati, je Lagarde zavrnila kot finančno nevarno in kot kršitev evropskih pogodb. Pod tehničnim videzom se po njenem mnenju skriva poskus spodkopavanja sistema. Med evropskimi nalogami je izpostavila unijo kapitalskih trgov in poenostavitev administrativnih predpisov na evropski in nacionalni ravni. Upad delovno aktivnega prebivalstva je po njeni oceni mogoče nadomestiti z višjo produktivnostjo. Na vprašanje, ali bo dokončala mandat, ki se izteče oktobra 2027, je odgovorila, da bo odšla leta 2027, več pa o tem ni želela povedati. Vrnitev v francosko politiko je izključila.

Nove obrestne mere ECB začnejo veljati 16. septembra. Šestmesečni euribor, referenca za večino posojil s spremenljivo obrestno mero v evrskem območju, je bil 11. septembra pri 2,820 odstotka, drugega januarja letos pa pri 2,105 odstotka.