Hrvaška policija je 6. maja v koordinaciji z Evropskim javnim tožilstvom izvedla obsežno akcijo na 30 lokacijah v petih policijskih upravah. Udeležilo se je okoli 150 policistov. Vložene so bile kazenske ovadbe zoper 21 oseb zaradi suma subvencijske prevare, korupcije, jemanja in dajanja podkupnin ter ponarejanja listin.
Po navedbah EPPO je šlo za organizirano kriminalno združbo, ki je od leta 2020 sistematično izkoriščala sistem izplačevanja kmetijskih subvencij iz evropskih in hrvaških državnih sredstev. Skupna škoda, ki jo navaja hrvaška policija, znaša 670.000 evrov.
Hrvaški primer razkriva tri vloge v sistemu goljufije. Prvo je imela bivša uslužbenka Agencije za plačila v kmetijstvu, ribištvu in razvoju podeželja, ki je po navedbah EPPO med zaposlitvijo v agenciji in po odhodu iz nje kmetom za plačilo pomagala pridobivati neupravičene subvencije. Ko je bila zaposlena v agenciji, je koristila dostop do sistema. Ko je odšla, je ustanovila konzultantsko podjetje in za plačilo pripravljala dokumentacijo na podlagi neresničnih podatkov.
Drugega je odigral 34-letnik, ki je kmetom izdajal lažne račune o prodaji hlevskega gnoja. Tretjega 47-letnik, zaposlen pri podjetju za vzorčenje tal, ki je izdajal lažne laboratorijske analize. Dokumentacija je bila nato osnova za subvencijske vloge na podlagi programa gnojenja z naravnimi gnojili. Za vsako urejeno vlogo je konzultantka prejela vsaj 300 evrov provizije.
Vzporedno je potekal drugi krak preiskave. 61-letni vodja podružnice agencije je kmetom pogodoval pri pridobivanju subvencij iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike, pri čemer je izkoriščal strokovno znanje in položaj.
Mehanizem ni zapleten. Birokracija subvencijskega sistema temelji na dokumentaciji. Kdor ima dostop do sistema in ve, katera dokazila so potrebna, lahko sistem izigra brez fizičnih sledi na terenu. Lažni gnoj ne pušča sledov. Lažna laboratorijska analiza je kos papirja. Posrednik znotraj agencije zagotovi, da vlog nihče ne preverja.
EPPO dela tisto, česar OLAF ni mogel
Hrvaški primer je vodil EPPO, Evropsko javno tožilstvo, ki je začelo delovati leta 2021. Razumevanje, zakaj je bil ustanovljen, pojasni, zakaj je tak primer sploh mogoče preganjati čez meje. OLAF, Evropski urad za boj proti goljufijam, obstaja od leta 1999. V letu 2023 je OLAF priporočil povrnitev 1,04 milijarde evrov v proračun EU iz naslova goljufij in nepravilnosti ter zaznali dodatnih 209 milijonov evrov, preden so bili neupravičeno porabljeni. A OLAF nima pooblastil za pregon. Preiskuje, zbira dokaze, priporoča povrnitev sredstev in posreduje zadeve nacionalnim tožilstvom. Nacionalna tožilstva pa niso vedno enako motivirana za pregon goljufij z evropskim denarjem.
EPPO je zato prevzel vlogo, ki je OLAF ni mogel imeti. EPPO je neodvisno tožilstvo EU s pooblastili za preiskovanje in neposredno preganjanje kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom EU, v 22 državah članicah. Ima dostop do nacionalnih baz podatkov, usklajuje akcije med državami in sam vodi pregon pred nacionalnimi sodišči.
Hrvaški primer je šolski primer za to, zakaj je EPPO potreben. Goljufija je potekala od leta 2020, vpleteni so bili uslužbenci agencije, ki je prejemnik evropskih sredstev, dokumentacija je bila usklajena med več osebami. Brez koordiniranega pristopa na ravni EU bi bila verjetnost odkritja bistveno manjša.
Slovenija kmetom letno izplača okoli 375 milijonov evrov subvencij
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja preverja stanje na terenu pri 3 odstotkih upravičencev. Od leta 2023 sistem dopolnjuje satelitski monitoring površin, ki ga je predpisala Evropska komisija.
Satelitski monitoring je učinkovit za preverjanje fizičnih površin in določenih kmetijskih praks, ki so vidne iz zraka. Za goljufije, ki temeljijo na papirni dokumentaciji, kot je hrvaški primer z lažnimi analizami tal in lažnimi računi za gnoj, satelit ni dovolj. Te zahtevajo pregled dokumentacije in primerjavo med različnimi bazami podatkov.
EPPO deluje tudi v Sloveniji. Slovenija je med 22 državami članicami, ki so se pridružile tožilstvu. Preiskovalno.si je lani poročalo o primeru suma zlorabe evropskih sredstev pri postavljanju sončne elektrarne na kmetijskih površinah v Radečah, kjer sta slovenska policija in EPPO skupaj preiskovala sum zlorabe.
