Ob mednarodnem prazniku dela je minister za delo Luka Mesec objavil poslanico, v kateri je povzel ukrepe svojega mandata. “Dvig minimalne plače na tisoč evrov neto je le eden od bolj vidnih ukrepov, s katerim smo zagotovili dostojno plačilo vsem, ki za dobro gospodarstva in družbe trdo delajo,” je zapisal Mesec, ki je ob koncu mandata naredil pregled štirih let dela na čelu ministrstva.
Seznam ukrepov je obsežen. Minimalna plača je bila dvignjena in danes znaša 1.481,88 evra bruto, kar neto prinese nekaj več kot tisoč evrov. Nadomestilo za brezposelnost je bilo občutno zvišano, agencijsko delo dodatno regulirano, sprejeta je bila pokojninska reforma s solidarnostnimi elementi. Ministrstvo je uredilo tudi pravila za delo v času visokih temperatur in okrepilo pravno varstvo predstavnikov delavcev.
Vprašanje, ki ga poslanica ne postavlja, je, ali so ti ukrepi zadostovali. Minimalna plača tisoč evrov neto je bila politična obljuba, ki je bila izpolnjena. A povprečna bruto plača vseh zaposlenih je februarja 2026 znašala okoli 2.600 evrov, pri samostojnih podjetnikih pa le 1.666 evrov. Razkorak med minimalno in povprečno plačo ostaja velik, razkorak med s.p.-ji in zaposlenimi pa se ni zmanjšal.
V primerjavi z EU je slovenska minimalna plača nad mediano, a zaostaja za državami, kot so Nemčija, Francija in Nizozemska, ki imajo minimalne plače med 1.700 in 2.000 evri bruto. Slovenija se uvršča v srednji razred evropskih minimalnih plač, kar je napredek glede na stanje pred desetimi leti, a prostor za rast seveda ostaja.
Pokojninska reforma je bila sprejeta, a njena dolgoročna vzdržnost ostaja predmet strokovnih razprav. Demografski pritisk na pokojninski sistem se ne zmanjšuje, solidarnostni elementi pa so le delni odgovor na strukturni izziv starajočega se prebivalstva. Regulacija agencijskega dela je bila izvedena, a inšpekcijski nadzor nad kršitvami ostaja po ocenah sindikatov nezadosten. Število inšpektorjev dela v razmerju do števila delavcev je v Sloveniji še vedno pod priporočili Mednarodne organizacije dela.
Mesec napoveduje nadaljevanje
Minister v poslanici ne skriva, da konec funkcije ne pomeni konca angažmaja. “Osebno se bom vedno in vsak dan, tudi ko ne bom v funkciji ministra za delo, boril za vaše pravice,” je zapisal. To je stavek, ki napoveduje nadaljevanje politične vloge. Mesec ostaja predsednik (koordinator) Levice, stranke, ki bo v prihodnjih mesecih iskala svojo vlogo v spreminjajočem se političnem prostoru.
Poslanica ob 1. maju je tradicionalno politični dokument, ne pa revizijsko poročilo. Seznam ukrepov, ki jih navaja Mesec, je dovolj konkreten, da ga je mogoče preveriti in to pokaže, da je bil mandat aktiven, da so bili ukrepi sprejeti, a da ostajajo izzivi slovenskega trga dela, kot so nizke plače pri s.p.-jih in pomanjkanje inšpekcijskega nadzora.
