Ministri prevzemajo gospodarstvo v času počasnejše rasti in 46 milijard evrov dolga

Danes prisege nova vlada. Za gospodarstvo bodo ključni predvsem finančni, gospodarski, energetski, kohezijski in kmetijski resorji.

Njihovi novi vodje prevzemajo državo z umirjeno rastjo, visokimi investicijskimi potrebami, pomanjkanjem delovne sile in več kot 46 milijardami evrov javnega dolga.

Andrej Šircelj se vrača na čelo finančnega ministrstva, ki ga je vodil že v tretji Janševi vladi.

Njegov glavni izziv ne bo več spopadanje s pandemijo, temveč fiskalna konsolidacija. Primanjkljaj države je lani znašal 2,5 odstotka BDP, javni dolg pa 46,3 milijarde evrov oziroma 65,7 odstotka BDP. Fiskalni svet za letos napoveduje približno 2,1 milijarde evrov proračunskega primanjkljaja.

Šircelj je ob predstavitvi napovedal poudarek na produktivnosti, investicijah in davčni razbremenitvi dela.

Največja organizacijska novost nove vlade je združitev gospodarstva, dela in športa pod eno ministrstvo.

Anže Logar tako ne prevzema zgolj podjetniškega okolja, ampak tudi trg dela, ki ostaja ena največjih omejitev slovenskega gospodarstva. Med najbolj deficitarnimi poklici ostajajo gradbeni delavci, kovinarski poklici in zdravstveni kader.

UMAR za letos napoveduje približno dvoodstotno gospodarsko rast, pri čemer naj bi okrevanje temeljilo predvsem na izvozu, investicijah in zasebni potrošnji.

Logar je na zaslišanju poudaril odpravljanje administrativnih ovir in krepitev socialnega dialoga.

Jernej Vrtovec se vrača na ministrstvo za infrastrukturo, ki mu je zdaj dodana še energetika.

Pred njim so nekateri največji investicijski projekti prihodnjih desetletij. Med njimi izstopata priprava modela financiranja drugega bloka jedrske elektrarne in prestrukturiranje premogovne regije po zapiranju Premogovnika Velenje.

Energetika bo dodatno pod pritiskom zaradi višjih cen energentov in geopolitičnih tveganj na Bližnjem vzhodu.

Monika Kirbiš Rojs prevzema področje kohezije, regionalnega razvoja in lokalne samouprave.

Gre za resor, ki bo v prihodnjih letih odločal o porabi več milijard evrov evropskih sredstev. Učinkovitost črpanja bo pomembna tudi zato, ker UMAR prihodnjo rast v veliki meri povezuje z javnimi investicijami.

Janez Cigler Kralj prevzema kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost, Polona Rifelj pa okolje in prostor.

Oba resorja bosta pomembna za investicije. Kmetijstvo zaradi vprašanj prehranske samooskrbe in evropskih sredstev, okolje in prostor pa zaradi umeščanja projektov v prostor, stanovanjske gradnje in izdaje dovoljenj.

Nova gospodarska ekipa ne prevzema države v krizi, a tudi ne v obdobju visoke rasti. Pred njo so zahtevne odločitve o javnih financah, trgu dela, energetiki in investicijah. Prav na teh področjih se bo v prihodnjih letih merila uspešnost gospodarskega dela nove vlade.