Nafta pri 96 dolarjih po napadu na dva savdska tankerja, trije tehnološki velikani čez noč razočarali Wall Street

Alphabet je v sredo zvečer letošnji načrt kapitalskih naložb dvignil na 195 do 205 milijard dolarjev, 15 milijard več kot pred tremi meseci, in delnica Googlove matične družbe je v podaljšanem trgovanju izgubila do pet odstotkov. Objava je prišla nekaj ur po koncu redne seje, v kateri je Wall Street ob dražji nafti obstal na mestu. Indeks S&P 500 se je znižal za 0,14 odstotka na 7.498,96 točke, Nasdaq Composite za 0,57 odstotka na 25.690,90 točke, Dow Jones pa je s padcem za 6,06 točke ostal tik pod gladino, pri 52.218,58 točke. Donosnost desetletne ameriške državne obveznice se je povzpela na 4,66 odstotka, najvišjo raven po maju, poroča portal TheStreet.

Rezultati Alphabeta so bili sami po sebi boljši od napovedi. Četrtletni prihodki so dosegli 119,8 milijarde dolarjev ob pričakovanih 116,9 milijarde, oblačna divizija Google Cloud pa je s 24,77 milijarde dolarjev ob napovedanih 22,4 milijarde zrasla za 82 odstotkov, navaja CNBC. Vlagateljev ni zmotil izkaz uspeha, ampak denarni tok. Družba je v četrtletju iz poslovanja ustvarila 39,1 milijarde dolarjev, za naložbe pa porabila 44,9 milijarde in prvič v svoji borzni zgodovini izkazala negativni prosti denarni tok v višini 5,8 milijarde dolarjev. Alphabet pri tem ni izjema: štirje največji ameriški ponudniki oblačnih storitev so za letos že pred sredino objavo skupaj napovedali blizu 700 milijard dolarjev naložb. “Najzanesljivejši ustvarjalci denarja na trgu zdaj porabijo več, kot ustvarijo. Dokler prihodki pospešujejo, bodo vlagatelji to prenašali, a kapital ima spet realno ceno in prostora za napake je vsako četrtletje manj,” je za Investing.com zapisal višji analitik Thomas Monteiro.

Po zaprtju sta razočarala še Tesla in IBM. Tesla je ustvarila prilagojeni dobiček 33 centov na delnico ob pričakovanih 51 centih in po podatkih agencije Bloomberg prvič po več kot dveh letih porabila več denarja, kot ga je ustvarila; negativni prosti denarni tok je v četrtletju znašal 1,09 milijarde dolarjev. Delnica je v podaljšanem trgovanju izgubila več kot štiri odstotke. IBM je letno napoved rasti prihodkov znižal na štiri do pet odstotkov; prej je pričakoval več kot petodstotno rast. Prihodki velikih strežnikov Z so se skrčili za 42 odstotkov, poroča CNBC. Sledijo objave Microsofta, Mete in Amazona; slednji rezultate objavi 30. julija.

Evropske borze so isti dan zaprle višje. Vseevropski STOXX 600 je pridobil 0,58 odstotka in končal pri 646,92 točke, Euro STOXX 50 pol odstotka pri 6.319 točkah, pariški CAC 40, milanski FTSE MIB in madridski IBEX 35 pa so se povzpeli med 0,89 in 0,99 odstotka. Med posameznimi delnicami je izstopal Airbus s 7,04-odstotnim skokom, najvišjim po 8. aprilu. Proizvajalec letal je ob robu letalskega sejma v Farnboroughu napovedal odkup lastnih delnic v vrednosti pet milijard evrov v treh letih in za leto 2029 postavil cilj prilagojenega dobička iz poslovanja med 12 in 13 milijardami evrov; lani je ustvaril 7,13 milijarde. “Pozitivno presenečenje je prišlo od triletnega odkupa delnic,” je v zapisu za vlagatelje, ki ga povzema Reuters, ocenil analitik Deutsche Bank Christophe Menard. Proizvodnjo ozkotrupnih letal družine A320 namerava Airbus do leta 2027 povečati s približno 60 na 70 do 75 letal na mesec.

Višje so trgovale tudi banke južne Evrope. Santander je pridobil 1,7 odstotka po objavi, da se je temeljni četrtletni dobiček zvišal za 17 odstotkov na 3,77 milijarde evrov, rahlo nad pričakovanji analitikov; k rezultatu so pripomogli dobro poslovanje v Španiji in Veliki Britaniji ter dva meseca poslovanja konec aprila prevzete britanske banke TSB, poroča Reuters. BBVA je zrasla za dva odstotka, Intesa Sanpaolo za 1,3 odstotka, UniCredit pa pred današnjo objavo rezultatov za 0,7 odstotka. SAP je izgubil 3,21 odstotka in v letošnjem letu ostaja med najšibkejšimi delnicami indeksa Euro STOXX 50.

Nafta Brent je sredino sejo sklenila 3,4 odstotka višje, pri 94,07 dolarja za sod, med trgovanjem pa je s 95,47 dolarja dosegla najvišjo raven po 11. juniju, poroča CNBC. Ameriška WTI je pridobila tri odstotke in zaprla pri 86,83 dolarja. Rast se nadaljuje tudi danes zjutraj: Brent se je po podatkih portala Trading Economics ob 5.40 po srednjeevropskem času podražil za 2,29 odstotka na 96,22 dolarja, WTI pa za 1,78 odstotka na 88,38 dolarja. Jemenski hutiji so po poročanju agencije Bloomberg z raketami in droni napadli dva savdska tankerja, Encelio in Laylo, z obrazložitvijo, da sta ladji kršili razglašeno pomorsko blokado Savdske Arabije. Preliv Bab el Mandeb je za savdski izvoz postal ključna obvozna pot, odkar je promet skozi Hormuško ožino po razpadu premirja med ZDA in Iranom v začetku julija znova strmo upadel, poroča Reuters; tri tankerje s savdsko nafto za Kitajsko in Indijo so lastniki v torek obrnili nazaj proti Sueškemu prekopu. Razlika med takojšnjo in trimesečno ceno Brenta se je razširila na 10,89 dolarja za sod, največ po 22. maju. Goldman Sachs ocenjuje, da bi Brent ob nadaljevanju motenj na obeh plovnih poteh do četrtega četrtletja lahko presegel 120 dolarjev za sod.

Ameriška agencija za energetske informacije EIA je isti dan sporočila, da so se zaloge surove nafte v ZDA prejšnji teden povečale za 1,4 milijona sodov; analitiki so pričakovali zmanjšanje. Fizični trg za geopolitično premijo v ceni za zdaj zaostaja.

Danes o obrestnih merah odloča Svet ECB. Po junijskem dvigu za 25 bazičnih točk, s katerim je depozitna obrestna mera dosegla 2,25 odstotka, analitiki soglasno pričakujejo, da bodo mere ostale nespremenjene, terminski trgi pa septembrski dvig v cenah že skoraj v celoti upoštevajo. Ekonomisti banke ING napovedujejo jastrebško obarvano mirovanje, ker draga nafta znova povečuje inflacijska tveganja. Od ravni obrestnih mer ECB je odvisen euribor, na katerega so vezana posojila s spremenljivo obrestno mero tudi v Sloveniji. Julijska seja ne prinaša novih makroekonomskih projekcij, zato bo usmeritev razvidna šele iz izjave in nastopa predsednice Christine Lagarde. Odločitev bo objavljena ob 14.15, tiskovna konferenca se začne ob 14.45 po srednjeevropskem času.